S preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada v ljubljanskem UKC se nadaljuje afera operacijske mize, ki velja za temeljno stranpot pri javnih naročilih v zdravstvu. Sporna poravnava z Mediciengineeringom v vrednosti 530.000 evrov, zaradi katere je trenutno pod drobnogledom bolnišnica na čelu z v. d. direktorjem Simonom Vrhuncem, je bila sicer eden redkih oprijemljivih zaključkov te zgodbe. Ključni elementi so utonili v pozabo, sodnega epiloga ni bilo.
Brez odgovornosti
Nakup 38 operacijskih miz v vrednosti 4,5 milijona evrov so leta 2002 v ljubljanskem kliničnem centru izpeljali brez razpisa, upravni nadzor je pokazal, da je bilo s tem naročilom narobe praktično vse. Komisija je podvomila že o tem, ali so v največji bolnišnici res potrebovali toliko miz naenkrat, zaradi napačnih trditev, da gre za obnovo in ne za nakup, pa je bilo naročilo dražje. Hkrati bolnišnica ni preverjala cen miz na trgu, izkazalo se je celo, da se ni aktivno pogajala z dobaviteljem in tako ni dosegla primernega popusta. Takratni direktor bolnišnice Primož Rode je kasneje odstopil, to pa je bilo tudi vse. Zunajobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani je leta 2004 v celoti zavrnil zahtevo za preiskavo zoper Rodeta in ostale akterje (Janeza Zajca, Slavka Marolta in Gregorja Cerkvenika), ki jo je vložilo ljubljansko okrožno tožilstvo.
Tudi v nadaljevanju afere, ko je 18 operacijskih miz za slovenske bolnišnice kupovalo ministrstvo za zdravje, ni bilo pravega ugotavljanja odgovornosti. Ministrstvo je skušalo naročilo oddati že leta 2004, oddalo pa ga je šele dve leti kasneje (izbrani dobavitelj je bila Soča oprema, vrednost pa 1,4 milijona evrov). Ponudniki so vložili trinajst revizijskih zahtevkov, kar sedemkrat pa so jim delno ali v celoti ugodili. Računsko sodišče je leta 2007 revidiralo oba primera. V prvem je ugotovilo, da je klinični center kršil temeljna načela javnega naročanja, pri drugem pa je bila zlasti problematična priprava razpisne dokumentacije na ministrstvu za zdravje. Poleg tega je ministrstvo naročilo zaključilo na podlagi nepravilno izbranega postopka, so ugotovili.
Načrtovanje prepuščeno dobaviteljem
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel kot izrazito problematičen element naročanja operacijskih miz vidi to, da so se daleč premalo posvečali fazi načrtovanja naročila, ukvarjali so se le z izvedbo. »Načrtovanje ni bilo premišljeno. Prepuščeno je bilo iniciativi dobaviteljev, ne naročnika,« je poudaril. Kot pravi, je ta problem v slovenskem javnem naročanju sicer simptomatičen, a je danes na srečo redkejši kot v času nakupa operacijskih miz.
Če se naročilo izkaže za preplačano in so argumenti dovolj čvrsti, poravnava po Veselovih besedah načeloma ni smiselna. Če naročnik pričakuje, da s tožbo ne bo uspel, se zanjo sploh ne bi smel odločiti, je pristavil. Kot pravi, konkretnega primera preiskave v UKC Ljubljana sicer ne more komentirati.
