Nogomet povezuje. V času svetovnega prvenstva je to še posebno očitno. Ljudje z različnih koncev sveta v istem trenutku strmijo v televizorje in se pogovarjajo o tekmah, po prvih dveh dneh turnirja v Braziliji predvsem o sodnikih. In nogomet je tudi strast. Morda je to v Sloveniji težje opaziti. Morda le, kadar reprezentanca doseže kakšen velik uspeh ali ko je Maribor uspešen v evropskih tekmovanjih. Medtem ko nogometna strast pod Alpe kaplja v majhnih količinah in le občasno, je za Špance to način življenja. Strasti ne manjka niti v vsakdanjem življenju, ko je v ospredju nogomet, pa ta vzplamti v nebo, v zadnjih letih še posebno. Ob tekmah Barcelone, Reala, Atletica in predvsem španske reprezentance ter tudi ob uspehih španskih ekip in posameznikov v številnih drugih športih.

Med ljudi z obilico športne strasti spadata tudi 27-letni Jesus Mateus iz Madrida in 30-letni Fernando Viu iz Seville. Živita v Ljubljani, Slovenija jima je izjemno všeč. Občudujeta lepo državo, se navdušujeta nad družabnimi in kulturnimi prireditvami v prestolnici, vzhičena sta, ker je v le nekaj minutah možno zapustiti mesto in uživati v gozdu. Všeč jima je, ker lahko v gostinskem lokalu na mizi pustita telefon, pa jima ga nihče ne bo ukradel, in pravita, da so ljudje v Sloveniji na splošno bolj odkriti kot v Španiji. V Sloveniji jima je lepo, v eni stvari pa resnično ne moreta uživati. V nogometu namreč. »Tako, tako,« sta vljudno dejala, ko je beseda nanesla na slovenski nogomet, nato pa priznala, da je ta slab. V njem ni strasti.

Aragones in Nadal spremenila miselnost

Te ni manjkalo včeraj, ko sta spremljala tekmo med Španijo in Nizozemsko. V družbi psov sta bila oblečena v španske drese, na stolu je čakala španska zastava, iz radia je bilo mogoče slišati priljubljenega komentatorja Manola Lama. »Je odličen komentator, a tudi demagog,« je dejal Fernando. In kakšni so slovenski komentatorji? Ob tem vprašanju sta le zmajevala z glavo, slišati pa je bilo besedo katastrofa. Kaj hočemo, ni strasti… Ta se je v španski reprezentanci povečala, ko jo je pred leti prevzel Luis Aragones. Pa tudi več samozavesti je ekipa dobila. Rezultat je bil evropski naslov leta 2008, ki je bil le prvi v vrsti uspehov. »Aragones je prepričal nogometaše, da so boljši od tekmecev. Bil je izjemen trener,« je o pokojnem nogometnem strokovnjaku dejal Fernando Viu. A preobrat se ni zgodil le v nogometu. Španija je v zadnjih letih dominantna tudi v drugih športih. »Veliko zaslug, da se je miselnost španskih športnikov spremenila, ima Rafael Nadal. On je bil prvi, ki je igral zares z jajci. Drugi so mu sledili,« je dodal Fernando, ki je tako kot njegov prijatelj Jesus prepričan, da bodo Španci obranili naslov. »Če le ne bo poškodb in če sodniki ne bodo pomagali Braziliji,« je dejal odločno.

Najraje ima Ramosa

Nobenega dvoma ni bilo niti o tem, kdo je njegov najbolj priljubljeni nogometaš. »Sergio Ramos.« Branilec Reala ima za seboj odlično sezono. »On so jajca Španije. Zagotovo je trenutno najboljši branilec na svetu. Je pozitivno naravnan in vedno spodbuja vso ekipo,« je dodal. Poleg tega je Ramos iz Seville in je nogometaš Reala, za katerega navijata Fernando in Jesus, ki je posebno mesto v svojih spominih našel za nekdanjega nogometaša Reala Raula Gonzaleza Blanca.

Morda ni naključje, da mu je všeč igra napadalca, kajti tudi sam je napadalec. Igral je v peti španski ligi, treniral je tudi s kranjskim Triglavom in odigral nekaj prijateljskih tekem, pogodbe pa ni podpisal. Ko je videl, kako malo ljudi spremlja kranjski klub in kako mirni so, je bil začuden. »V moji vasi je v nižji ligi na tekmah več ljudi in bolj glasni so,« je dejal Jesus Mateus. In smo bili spet pri strasti. Seveda, v Španiji je ne manjka, v Sloveniji pač. Ob debati o najboljših španskih nogometaših nista mogla mimo Andresa Inieste. »Je izjemno talentiran,« je dejal Jesus in prikimaval, ko je Fernando razložil: »Seveda nihče ne žvižga Iniesti, le v Braziliji so mu lani na pokalu konfederacij. Po navadi mu nihče na svetu ne žvižga, kajti on je kot Zidane, njima pa se ne žvižga. Morda je najboljši španski nogometaš vseh časov, zagotovo najbolj talentiran. V tem trenutku pa je najboljši v Španiji in verjetno tudi na svetu.« Toda kaj nista pozabila na Lionela Messija. Ob tej opazki sta se le zakrohotala. »Messi ne bi dosegel ničesar brez Inieste in Xavija. Le poglejte, kako slabo mu je doslej šlo v argentinski reprezentanci,« sta se strinjala. O nogometu bi lahko še govorila, saj je to odlična tema za pogovor. A v Salvadorju so že igrali himni Španije in Nizozemske, zato se je bilo potrebno osredotočiti na tekmo. Takrat sta bila še odlično razpoložena. Kako je bilo ob koncu? Ob senzacionalno visokem porazu Španije ju raje nismo motili.