Slovenski državni holding (SDH) mora pripraviti oceno o tem, kakšna tveganja bi lahko predstavljala prodaja Mercatorja in kakšna so tveganja, če do prevzema največjega slovenskega trgovca ne pride. Tako je na včerajšnji seji odločila vlada v odhajanju, poročilo pa pričakuje do prihodnje seje. Agrokorju se skrajni rok za plačilo kupnine izteče konec meseca, lastnik hrvaške družbe Ivica Todorić pa bi moral, če bi želel doseči rok, po ocenah poznavalcev že včeraj doseči dogovor z bankami.
Objavljen sklep vlade je zelo kratek, čeprav je SDH po naših neuradnih informacijah dobil nekoliko natančnejše usmeritve, katera tveganja naj kot upravljalec državnega premoženja preveri. Predsednik uprave SDH Matej Pirc včeraj ni bil dosegljiv, medtem ko je za Finance povedal, da ni prepričan, ali je SDH za to sploh pristojen. Čeprav država neposredno ni lastnica delnic Mercatorja in nima neposrednega vpliva na postopek prodaje, pa naj bi se predvsem na gospodarskem ministrstvu nagibali k oceni, da Agrokor preprosto ni primeren prevzemni partner za Mercator. Gospodarski minister Metod Dragonja je pred časom že javno izrazil skrb zaradi finančne konstrukcije prevzema in dvom o primernosti ponujene cene za delnico Mercatorja v višini 86 evrov.
Spomnimo, da namerava Todorić pretežni del prevzema Mercatorja financirati z visoko tveganimi PIK-obveznicami, ki zapadejo v plačilo že leta 2018, njihova obrestna mera pa znaša kar 9,5 odstotka. Bonitetna agencija Moody's je v odzivu na izdajo obveznice maja letos obete za prihodnje gibanje bonitetne ocene Agrokorja s stabilnih že spremenila v negativne. Del sredstev iz PIK-obveznic bo moral Agrokor nameniti tudi za delno izplačilo EBRD. Ta je že lani Todoriću prodala del svojih delnic Agrokorja in za njih po neuradnih informacijah iztržila okoli sto milijonov evrov. Kot so včeraj sporočili iz EBRD, še naprej podpirajo razvoj hrvaške skupine, vendar nameravajo svoje lastništvo kljub temu zmanjšati za polovico, na le še 2,3 odstotka.
Todorić bo moral samo za plačilo obresti za PIK-obveznice na leto zagotoviti kar 46 milijonov evrov, pri čemer mora njegova skupina za preostalih 1,6 milijarde evrov finančnega dolga plačevati še dodatnih 150 milijonov evrov obresti letno. Dobršen del teh stroškov bo moral Agrokor nekako prenesti tudi na Mercator, njegove dobavitelje in zaposlene. Tudi dokumenti družbe tveganega kapitala Blackstone, ki smo jih razkrili v Dnevniku, kažejo, da si Agrokor v primeru uspešnega prevzema obeta največ zaslužka prav na račun Mercatorjevih dobaviteljev in zaposlenih. Samo z znižanjem cen pri dobaviteljih slovenskega trgovca pričakujejo med 35 in 40 milijoni evrov letnih prihrankov. S povezavo Konzuma in Mercatorja v Agrokorju pričakujejo tudi za 30 do 40 milijonov evrov prihrankov pri stroških dela. V primeru Mercatorja torej od 1200 do 1600 delovnih mest manj, kar bi za državo pomenilo nižje pobrane davke ter višje stroške socialnih transferjev.
Dodatno tveganje predstavlja za domačo prehrambno industrijo vedno slabši položaj Agrokorjevih prehrambnih podjetij. Ta so zdaj v veliki meri odvisna od Konzuma, a po vstopu Hrvaške v EU so se Konzumovi konkurenti okrepili in že začeli najedati tržni delež največjega hrvaškega trgovca. Kot smo razkrili, se slabše poslovanje Konzuma vedno bolj negativno odraža tudi na poslovanju Agrokorjevih prehrambnih podjetij, ki se jim kopičijo zaloge in tako vedno bolj nujno potrebujejo dodatne trgovske police. Večja »učinkovitost« oskrbovalne verige iz skupine Agrokorjevih proizvodnih družb in njihovih prodajnih kanalov, ki se jim bodo s pridobitvijo Mercatorjevih polic povečali, bi lahko imela negativni vpliv na slovenske dobavitelje in obseg njihovih proizvodov na policah slovenskega trgovca.
