Danes se bo državni zbor seznanil z odstopom premierke Alenke Bratušek, s tem pa bo mandat sedanje vlade prenehal in bo do izvolitve nove opravljala le še tekoče posle. Po včerajšnjem pogovoru predsednika republike Boruta Pahorja s pravnimi strokovnjaki pa je dokončno jasno, da volitve junija niso izvedljive. Bolj verjetne in mogoče so po Pahorjevih besedah julija. A je pravni strokovnjak Rajko Pirnat izpostavil, da bi jih tudi v prvi polovici julija zelo težko izpeljali. »Poenotili smo se, da so v primeru, če ne bo predlagan noben kandidat za mandatarja in bo predsednik republike ustrezno skrajšal rok, volitve mogoče v drugi polovici julija,« je dodal ustavni pravnik Igor Kaučič. Po Kaučičevem mnenju bi bila prednost roka v drugi polovici julija v tem, da bi bila kampanja izven počitnic, dan glasovanja pa bi padel v začetek parlamentarnih počitnic, kar bi bilo po njegovem prepričanju še vedno skladno z našo ureditvijo in z dosedanjimi stališči ustavnega sodišča.
Glede na mnenja na včerajšnjem posvetu bi se bilo po Pahorjevih besedah, če bo to le mogoče, koristno izogniti volilnim opravilom in izvedbi volitev avgusta. »V zvezi z vprašanjem priprave in izvedbe predčasnih volitev v času šolskih oziroma parlamentarnih počitnic je bilo sprejeto enotno stališče, da je edini ustavnopravno neprimerni mesec za opravo volilnih opravil oziroma izvedbo volitev avgust,« je dejal predsednik republike.
Pirnat je opozoril tudi na možnost, da bi vsi uporabili vse skrajne roke in bi torej lahko volitve »padle celo v september«. Volitve v drugi polovici julija in v avgustu bi bile po njegovih besedah za uresničevanje volilne pravice slabe in bi se temu morali izogniti, bodisi s skrajševanjem bodisi s podaljševanjem rokov. »Ker smo ugotovili, da se jih skrajšati ne da kaj dosti, osebno mislim, da je treba resno razmisliti o uporabi daljših rokov, da pridemo v september.«
Še kar nekaj neznank
Do dokončne odločitve o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev ostaja po Pahorjevih besedah še nekaj neznank, zato datuma še ni mogoče natančneje napovedovati. Ena od neznank je nedvomno, ali bo katera od poslanskih skupin ali skupina vsaj desetih poslancev vendarle predlagala kandidata za mandatarja. Predsednik republike se bo z vodji poslanskih skupin pogovarjal predvidoma v začetku prihodnjega tedna. Pravni strokovnjaki so se – tako pravi Pahor – strinjali, da je njegova dolžnost, da si prizadeva poiskati ustreznega kandidata za predsednika vlade. »Če bi svojo odločitev, da v roku 30 dni ne predlagam nikogar, prepričljivo utemeljil, pa bi lahko ta rok tudi skrajšal.«
Po besedah Rajka Pirnata si mora predsednik republike resno prizadevati oblikovati vlado, prav tako si morajo to resno prizadevati tudi poslanci. »Nismo jih izvolili zato, da bodo podpisovali izjave, da ne bodo sodelovali pri oblikovanju vlade, ampak zato, da jo oblikujejo. Šele ko so res izčrpane vse možnosti za to, pride do razpustitve parlamenta,« je poudaril profesor z ljubljanske pravne fakultete. »Če bo prišlo do predlaganja kandidata, je nedvomno, da bodo volitve septembra, glavnina kampanje pa v avgustu, kar bi bilo po mojem mnenju zelo slabo,« pa je dejal Kaučič.
Kerševan obžaluje, da se s pravniki ni posvetovala že premierka
Nekdanji generalni sekretar na ustavnem sodišču Erik Kerševan je glede možnosti, ki se v zadnjih dneh pogosto omenja, da bi ustavno sodišče datum volitev v poletnih mesecih ocenilo kot sporen, dejal, da ustavno sodišče predvsem bdi, da državni organi ne zlorabljajo pooblastil. »Če se bodo torej državni organi – predsednik republike, državni zbor – držali svojih ustavnih okvirjev in se potrudili iskati za državljane najboljšo rešitev, bo to skladno z ustavnimi zahtevami in jih ustavno sodišče ne bo sankcioniralo,« je ocenil Kerševan. Pohvalil je, da se je predsednik republike pri iskanju najboljše rešitve odločil za pogovor s pravnimi strokovnjaki. Ob tem pa obžaloval, da tovrstnega pogovora pred odstopom ni opravila predsednica vlade, saj je imela poleg odstopa tudi možnost, da bi se odločila za preverjanje zaupnice.
