Osnovne ugotovitve poročila so, da se podnebje spreminja, neurja postajajo večja in pogostejša tako poleti kot tudi pozimi, jugozahod ZDA se izsušuje, Florida se utaplja pod nalivi, poleti razsajajo hudi vročinski vali, pozimi hud mraz, gladina morja pa se viša.

Od leta 1880 se je morska gladina zvišala za 20 centimetrov, do leta 2100 pa se bo še za dodatnih 30 do 120 centimetrov. Samo poplave bodo ZDA do leta 2100 povzročile dodatnih 325 milijard dolarjev stroškov, od tega na Floridi 130 milijard, napoveduje poročilo.

Dvig gladine morja najbolj ogroža Miami, Norfolk in Portsmouth

Direktor Nacionalnega centra za podnebne podatke Tom Karl je novinarjem ob objavi poročila pojasnil, da dvig gladine morja najbolj ogroža mesta Miami, Norfolk in Portsmouth.

Nacionalna akademija znanosti je poročilo označila kot razumno in pomemben vir podatkov, okoljevarstvene organizacije pa tudi Bela hiša in demokrati ga pozdravljajo.

Vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell iz Kentuckyja pa ga je skupaj s kolegi in predstavniki industrije fosilnih goriv označil za političnega. Dejal je, da bodo poročilo veselo pozdravili liberalci, ki da za seboj pustijo največ ogljika, obenem pa drugim solijo pamet, kako je treba znižati gladino vode v straniščni školjki.

McConnell je prepričan, da bo predsednik ZDA Barack Obama sedaj spet poskušal uvesti energetski davek in da ima verjetno prav.

Obama bo poskušal uvesti energetski davek

Obama je večkrat skušal prodreti z zakoni proti izpustom toplogrednih plinov, vendar pa jih kongres ni sprejel. V njem namreč številni še vedno ne verjamejo, da prihaja do podnebnih sprememb oziroma, da jih s svojo dejavnostjo povzroča človek. Drugi pa trdijo, da bodo ukrepi proti podnebnim spremembam predragi.

Obama bo sedaj s pomočjo poročila, ki kaže na lokalne posledice podnebnih sprememb, poskusil znova in poleti namerava predlagati nove uredbe glede izpustov iz obstoječih termoelektrarn.