Raziskovalci so preučevali 32 podgan, ki so jih razdelili v dve skupini. Eno skupino so hranili s predelano hrano, ki je imela manj maščob, a veliko več enostavnih sladkorjev (saharozo, fruktozo in glukozo). Druga pa je dobivala navadno hrano, ki je imela več maščob, a polisaharide namesto monosaharidov.
Sploh se jim ni več dalo
Po nekaj mesecih so bile podgane iz prve skupine bolj debele od podgan iz druge skupine. Poleg tega pa se prvim kmalu sploh ni več dalo truditi za nagrado. »Videti je bilo, kot da bi si podgana rekla, da bi morala vložiti preveč truda,« je dejal vodja raziskave Aaron Blaisdell z UCLA.
Po šestih mesecih so si raziskovalci izmislili igrico, v okviru katere so morale podgane pritiskati gumb, da bi prišle do sladkane vode. Igra je bila sprva enostavna, saj so morale na gumb pritisniti samo enkrat, potem pa so zadevo naredili bolj zahtevno. Ugotovili so, da so se podgane igre kmalu naveličale. Nekatere so si jemale daljše odmore med pritiskanjem gumba, druge so igro opustile. Raziskovalci so ugotovili, da so najpogosteje igro opustile podgane iz prve skupine.
