Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj razjezil oblasti v Ukrajini s predlogom globokih ustavnih reform, federalne ureditve države ter zavezanosti k nevtralnosti oziroma nevključitvi Ukrajine v zvezo Nato.
Še preden je Lavrov sinoči v Parizu na temo Ukrajine vnovič sedel za skupno mizo z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem, so njegove izjave nakazale, da Moskva poskusov močnega vpliva na dogodke v Ukrajini ne bo izpustila iz rok. Lavrov je tako predlagal, naj se država preoblikuje v federacijo, v kateri bi imela vsaka regija nadzor nad svojim gospodarstvom, financami, kulturo, jezikom in izobrazbo. Obenem bi odločala o gospodarskih in kulturnih povezavah s sosedi in državami v regiji. »Prepričani smo, da ni druge poti,« je dejal Lavrov o predlogu, ki bi proruskemu vzhodu in jugu Ukrajine prinesel možnost velike avtonomije in naslonitve na Moksvo. Lavrov naj bi tudi zahteval, da se Ukrajina v ustavi zaveže, da ne bo vstopila v zvezo Nato, ter predlagal ustanovitev podporne skupine za Ukrajino, v kateri bi sodelovale ZDA, Rusija in EU.
Rusija pravi, da ne bo posredovanja, da pa bo zaščitila rusko govoreče
Ukrajinsko zunanje ministrstvo je kmalu zatem njegove izjave označilo za pokroviteljske in dodalo: »Ko agresor stoji pred nami z uperjenimi avtomatskimi puškami, zahteva samo eno: popolno kapitulacijo Ukrajine, njeno razdelitev in uničenje državnosti,« so sporočili v izjavi, ki jo je prenesla ruska agencija Interfax.
Rusija ima na zahodu ob Ukrajini že 40.000 svojih vojakov in tudi v Natu glasno opozarjajo pred njenim vdorom čez mejo. V Moskvi sicer zatrjujejo, da nimajo nobenega takšnega namena in to je v telefonskem pogovoru ameriškemu predsedniku Baracku Obami zagotovil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Vendar je Putin Obamo tudi opozoril na stališče Moskve, da skrajneži v Ukrajini ogrožajo rusko govoreče državljane. V tem primeru pa si Rusija vendarle pridružuje pravico, da jih zaščiti, je dejal Lavrov. Po ločenih poročilih naj bi slednji na pogovorih s Kerryjem odprl tudi vprašanje proruske samooklicane Pridnestrske republike v Moldaviji. Ta ne meji na Rusijo, Moskva pa trdi, da Moldavija na eni in Ukrajina na drugi strani nad območjem izvajata blokado.
Krimski Tatari hočejo avtonomijo
In če Rusija zahteva več samostojnosti za določene dele Ukrajine, se bo sama soočila z enakimi zahtevami na Krimu, ki ga je nedavno ob nasprotovanju Zahoda in nestrinjanju OZN pripojila k sebi. Od dveh milijonov prebivalcev Krima je 300.000 Tatarov, ki so konec tedna izglasovali zahtevo po etnični in ozemeljski avtonomiji. »V življenju vsakega naroda pride trenutek, ko je treba sprejeti odločitve, ki bodo odločile njegovo prihodnost. Pozivam vas, da potrdite začetek političnih in zakonskih postopkov za ustanovitev etnične in ozemeljske avtonomije krimskih Tatarov na našem zgodovinskem ozemlju na Krimu,« je skupščino Tatarov nagovoril njen voditelj Refat Čubarov in dobil podporo za predlog. Rusija je Tatare, ki so nasprotovali pripojitvi Krima Rusiji, pred tem sicer skušala prepričati, naj od svojih namer odstopijo.
