Po obsežni devetmesečni obveščevalni akciji najmanj petnajstih tajnih služb so včeraj v Srbijo pripeljali domnevnega vodjo trgovine z mamili na Balkanu Darka Šarića, ki je bil na begu od leta 2010. Dva dni po veliki zmagi na parlamentarnih volitvah je podpremier Aleksandar Vučić včeraj oznanil, da je Šarić 24. februarja ponudil, da se preda, potem ko je ugotovil, da so obveščevalne službe podrobno locirale njegovo mrežo v štirih latinskoameriških državah, med katerimi se je selil.
Ponudbo so sprejeli, s čimer so se izognili dolgemu postopku izročanja in morebitnemu prelivanju krvi, je dejal Vučić. Operacijo sta vodila pravosodna ministra Srbije in Črne gore, kjer je Šarić rojen, ima pa tudi srbsko državljanstvo. Formalno so postopek izpeljali tako, da je Šarić včeraj v spremstvu priletel na letališče v Podgorici, kjer so ga aretirali in kjer se je za pol ure srečal z mamo, sinom in odvetnikom, kar je bil njegov edini pogoj za predajo. Potem so ga odpeljali v Beograd.
75 metod zasledovanja in spremljanja
Kot je dejal Vučić, se je operacija začela pred 270 dnevi. V njej so uporabili 75 različnih metod, med drugim prestrezanje elektronske pošte in pogovorov, prisluškovanje, nadzor z GPS, uporabo tajnih sodelavcev in tako naprej. Glavno vlogo je odigrala srbska varnostno-informacijska agencija BIA, Vučić se je za sodelovanje posebej zahvalil ameriški obveščevalni službi Cia, pravosodni minister Nikola Selaković pa je dejal, da so sodelovali še operativci mnogih drugih tajnih služb, tudi slovenske Sove. »Ime Darka Šarića se javno omenja kot eno ključnih v organizaciji kokainskega narkokartela, ki zalaga vso regijo in del Evrope, pojavlja se tudi v vseh večjih preiskavah trgovine s kokainom. Že samo dejstvo, da so ga aretirali v Latinski Ameriki, ga prepeljali v Črno goro in nato v Srbijo ter da je v preiskavi sodelovalo veliko držav, govori o tem, da gre za neobičajen primer in za neobičajno operacijo,« je dogodke za Dnevnik ocenil dr. Aleksandar Fatić, direktor beograjskega Centra za varnostne študije.
Triinštiridesetletnega Šarića čaka v Srbiji trinajst obtožnic zaradi tihotapljenja kokaina in pranja denarja. Policiji je med preiskavo pranja denarja padel v oči že leta 2000. Leta 2009 je urugvajska policija v operaciji pod nadzorom BIA in ameriške agencije za boj proti trgovini z mamili DEA zasegla 2,8 tone kokaina, ki sta ga urugvajski in srbski državljan skušala z jahte pretovoriti na ladjo na poti v Evropo. Tovor so povezali s Šarićem. V Srbiji je bilo obtoženih dvajset ljudi na čelu s Šarićem, ki pa je izginil iz Črne gore, zato so za njim januarja 2010 razpisali mednarodno tiralico. Skrival se je vse doslej.
Lovke segajo tudi v Slovenijo
Srbska oblast se je odločila, da Šarića pripelje v državo po nedeljskih volitvah, čeprav bi to verjetno lahko storila že prej, kar je po Fatiću pripomoglo k verodostojnosti volitev. Šarićevo ime pa se vendarle povezuje s številnimi politiki, gospodarstveniki in drugimi vplivneži v poslih, prek katerih naj bi pral milijone in milijone evrov. »V kriminologiji obstaja trditev, da organizirani kriminal na dolgi rok ne more obstajati brez korupcije inštitucij in političnih strank. Večja kot je kriminalna združba, več kot zasluži in dlje kot deluje, bolj je to resnica. Glede na težo obtožb proti Šariću bi lahko pričakovali, da bo sojenje prineslo tudi spoznanja o institucionalni korupciji,« pravi Fatić.
Šarićeve operacije in boj proti njim v okviru operacije Balkanski bojevnik segajo tudi v Slovenijo. Po mnenju slovenskega tožilstva predstavljajo Dragan Tošić in še šestnajst obtoženih, proti katerim poteka postopek pred ljubljanskim sodiščem, slovenski krak Šaričeve mednarodne hudodelske združbe. Znano je, da so bili na prvem sojenju od sedemnajstih pravnomočno obsojeni štirje, Anes Selman, Marko Bublić in Dejan Zupan na 15 let zapora, Sandra Udrih pa na osem. Vse druge z domnevnim šefom Tošićem na čelu so po izločitvi slovenskih in srbskih dokazov na prvostopenjskem sodišču oprostili, a je na višjem sodišču prišlo do preobrata: prej omenjene dokaze so ocenili za zakonite, sodbo pa razveljavili.
Zahteva po zaslišanju Šarića morda tudi v Sloveniji
Novo sojenje se bo začelo še pred poletjem, saj je sodnica že pred časom za junij razpisala sedem predobravnavnih narokov, na katerih se bodo obtoženi lahko izrekli o krivdi. Na zatožno klop jih bo spet sedlo sedemnajst, tudi štirje že obsojeni, za katere bo moralo sodišče preveriti, ali so zagrešili tudi kaznivo dejanje hudodelskega združevanja ali ne.
Na podlagi podobnih izkušenj je mogoče, da bo tožilstvo za tiste, ki so pri kaznivih dejanjih igrali manj pomembno vlogo, v primeru priznanja krivde predlagalo nekoliko milejše kazni, da bi sklenilo obroč okoli domnevno glavnega igralca Tošića. Ker obtožnica temelji na trditvi, da sta se Tošić in Šarić poznala in sodelovala, bo na sojenju verjetno padel tudi predlog za Šarićevo zaslišanje. V tem primeru bi lahko sodišče izpeljalo videokonferenco, kot jo je denimo na prvem sojenju s skesancem iz vrha srbske narkozdružbe Draškom Vukovićem. Vuković je takrat odločilno pričal v prid slovenskih obtožencev, saj je zatrdil, da so bili v tihotapljenje kokaina iz Urugvaja v Evropo vpleteni čisto drugi ljudje. Je pa zagotovo ravnanje »naših obtožencev« odvisno tudi od Šarićevega zagovora pred srbskim sodiščem. Če bi trgovanje z drogo priznal, bi bila po mnenju naših poznavalcev verjetnost, da bo enako storil tudi kdo od obtoženih v Sloveniji, precej večja.
