Nogometna tekma brez navijačev je kot ples brez glasbe. Še toliko bolj, kadar se igra na osrednjem stadionu v državi. Bil je to kakor največji slovenski derbi, a v živo so ga spremljali zgolj trenerji, rezervisti, novinarji, organizatorji in peščica gostov na tribuni VIP. Za slednje prepoved ogleda tekme očitno ne velja. Nekaj navijačev Olimpije se je sicer zbralo pred stadionom za severno tribuno, toda šele proti koncu tekme, ko je bilo jasno, da bodo Ljubljančani premagali največjega rivala. Na ta trenutek so čakali dolgo. Vse od avgusta 2011.
Kosanovićev ekstremni repertoar
Če glasba med plesom poskrbi, da si lahko plesalca nemoteno izpovedujeta ljubezen in ju pri tem nihče ne sliši, imajo tudi gledalci na nogometnih tekmah podoben učinek. S svojo prisotnostjo in navijanjem namreč poskrbijo, da pogovori med nogometaši in trenerji ostanejo skoraj neslišni. Tokrat niso, zato je peščica prisotnih devetdeset minut poslušala kletvice vseh vrst, ki jih časopisni papir ne more trpeti. Vsi akterji ob in na igrišču so se neprestano prepirali in se pritoževali, pri čemer je bila vsaka druga beseda žaljivka. »Če sem koga užalil, se opravičujem. Nič nisem storil namerno. Trenerju Maribora Anteju Šimundži sem se opravičil takoj po tekmi, toda takšne stvari se dogajajo,« se je po tekmi pokesal trener Olimpije Milorad Kosanović, ki je med kletvicami svojim igralcem delil le dve navodili – »igraj« in »izađi« (v nogometnem kontekstu: pojdi naprej, odkrij se, op. p.). »Stadion je bil prazen, zato se vse sliši. Mi trenerji in igralci točno vemo, kdaj je prekršek in kdaj ne. Sodnik je začel soditi na svoj način, pri čemer verjamem, da ni delal namernih napak. S tem sojenjem je igralce pripeljal v stanje hipernervoze,« je Kosanović izpostavil osrednjega krivca za nemirno kri, a iskanje izgovorov je bilo iz njegovih ust silno neposrečeno. Olimpija bi se morala zavedati, da se podoba kluba gradi tudi na klopi, kamor Kosanovićev repertoar v tako ekstremni obliki preprosto ne sodi.
Glavni sodnik je bil Matej Jug, ki je ves čas opozarjal nogometaše, naj se lepše obnašajo, enako pa je počel tudi četrti sodnik Rafael Ajdovec, ki je del drugega polčasa preživel kar v označenem prostoru ob Olimpijini klopi, kjer je vztrajno, vendar brez pravega uspeha prosil za mir. A prav vse bi sodniki lahko elegantno rešili, samo kakšen rdeči karton bi morali podeliti, pa bi prostaški petelini hitro obmolknili. Kljub temu je trener Olimpije prepričan, da je bilo njegovo obnašanje samo reakcija na sodniške odločitve. »Videl sem že ogromno tekem, zato vem, kako se lahko zaključijo. Sodniki morajo prevzeti odgovornost, da zaščitijo igro, ne pa da delajo stvari, ki uničujejo igro. Tokrat je bila prava sreča, da so se igralci v drugem polčasu umirili in da se je tekma mirno zaključila. Drugače bi se lahko končala precej grdo. In to bi bilo povsem nepotrebno,« je vse prisotne na tiskovni konferenci podučil Kosanović. Toda to je bilo hvaljenje dneva pred nočjo.
MB: Kostić je sramota od človeka!
Malo je namreč manjkalo, da bi se v garaži Stožic zgodil hujši incident. Ko je skozi vrata prišel igralec Olimpije Miroljub Kostić, se je iz štajerskega avtobusa skorajda izstrelil vidno razjarjeni temnopolti nogometaš Maribora Jean-Philippe Mendy, ki je zaradi rasističnih žaljivk med tekmo želel fizično obračunati z nasprotnikom. Povišanih tonov in prerivanja ni manjkalo, Mendyja pa je pred kontaktom z ljubljanskim vezistom srbskega porekla mirilo vsaj pet soigralcev in visokih predstavnikov kluba. »Sramota od človeka! Ti si sramota za nogomet, konj! Boš že prišel v Maribor,« jih je poleg številnih žaljivk med drugim slišal Kostić in jo kmalu popihal iz središča dogajanja. Po naših informacijah bo Maribor v teh dneh vložil uradno pritožbo zaradi rasizma. Če bo Olimpija spoznana za krivo, lahko pričakuje novo visoko kazen.
O vročih razmerah je razpredal tudi mariborski kapetan Marcos Tavares. »Povedali so mi, da je trener Olimpije Kosanović rekel Mendyju, da je opica. To je sramota! Takšen način komunikacije ne spada na nogometna igrišča. Ne smemo dovoliti, da bi se rasizem zakoreninil. Gre za problem Kosanovića, naša naloga pa je, da Olimpiji odgovorimo na naslednji tekmi z zmago,« je govoril Tavares, ki je razloge za poraz svojega moštva našel v večji energiji Olimpije: »To je bil čuden večer za Maribor. Ne moremo pričakovati, da bomo kar vsakič premagali Ljubljančane. Borba za naslov prvaka bo huda do konca.«
Po pričevanju vezista Olimpije Damjana Trifkovića pa strasti niso bile vroče le na zelenici in v garaži, ampak tudi na hodnikih stadiona Stožice. »Mariborčani so nekaj kričali že takoj po tekmi, kar ne sodi na tekme. Ne verjamem, da je bilo kaj osebnega proti Mendyju,« je povedal najboljši posameznik dvoboja. Mirni nogometaš se v nadaljnje polemike ni hotel spuščati, ni pa mogel ostati tiho, ko smo ga povprašali o trenutku, ko je staknil poškodbo. »Staknil sem jo od Arghusa, kar je neprofesionalno. Saj vsi igramo nogomet in od tega živimo. Namesto da bi umaknil nogo, jo je še dodatno stegnil, s čimer je namerno poškodoval tekmeca. To je že druga takšna tekma, saj je na prvi poškodoval Andraža Šporarja. To vse pove o njegovem karakterju,« je rekel.
Rodić po golu posnemal Eto'oja
Tokratni ljubljansko-mariborski obračun si bo zaradi krstnega nastopa in prvega gola že v drugi minuti, ki je Olimpiji na stežaj odprl pot do zmage, še posebej zapomnil Aleksandar Rodić. Ko je zatresel mrežo Jasmina Handanovića, je stekel proti zastavici ob kotu in se v šali prijel za hrbet, kot da bi ga uščipnilo. Idejo je pobral od igralca Chelseaja Samuela Eto'oja, ki je pred tednom dni na tekmi s Tottenhamom storil enako. »To sem naredil zato, ker sem slišal nekatere komentarje, da sem prestar za igranje nogometa. Tukaj sem zato, da pomagam Olimpiji. Prepričan sem, da ji lahko veliko dam,« je razlagal Rodić, ki je igral dobrih 70 minut, potem pa so ga prijeli krči, zato je prosil za menjavo.
Športni direktor Maribora Zlatko Zahović tokrat ni kazal večjega interesa po pogovarjanju z novinarji. Vidno je bil razočaran, a vseeno je vodilnim možem Olimpije športno čestital. Med prvimi je roko stisnil direktorju Olimpije Sašu Udoviču, ki je končno dobil pravo priložnost, da ustreli kakšno strupeno puščico v nasprotni tabor. »Če Olimpija lahko premaga Maribor z desetimi igralci, potem bi bil jaz na mestu športnega direktorja Maribora zaskrbljen. Evropski Maribor si vendar zasluži malo več kvalitete,« je dejal. Pred mikrofone je stopil le nekaj minut za incidentom, ki pa mu ni dal večje pozornosti. »To je nogomet, to so strasti. To je derbi, čeprav je bil pred praznimi tribunami, a Olimpija bi si zaslužila, da so polne. Veselim pa se že naslednje tekme z Mariborom.«
