Šest klubov lahko letos še osvoji vse najbolj prestižne lovorike (državno prvenstvo, državni pokal in ligo prvakov), pri čemer bi bil velik čudež, če to uspe Olympiacosu, Borussii Dortmund ali Galatasarayu. Bolj realne možnosti imajo Bayern München, Real Madrid in Barcelona, toda njihova trenutna situacija bi težko bila bolj drugačna. Če Bayern letos še ni srečal sebi primerna tekmeca, v vzponu pa je tudi madridski Real, se povsem drugače godi nogometašem Barcelone. Njihova forma je v prostem padu, saj so v soboto izgubili celo proti Valladolidu, ki se v Španiji bori za obstanek.
Ko je Barcelona v španski ligi konec oktobra premagala Real Madrid z 2:1, je imela pred večnimi tekmeci iz španske prestolnice šest točk prednosti. Zdaj, pet mesecev kasneje, ima štiri točke zaostanka, a Real na vseh svojih tekmah sploh ni zmagal. Skupno je Barcelona v vmesnem obdobju tako zapravila kar šestnajst točk in je na tretjem mestu. V njeni igri ni več povezanosti, hitrosti, predvsem pa ne lakote in želje po zmagi. Le še bled spomin so tekme, ko so katalonski nogometaši po izgubljeni žogi kot roj čebel napadali nasprotnika že na njegovi polovici, nato pa ga z veliko posestjo žoge povsem zadušili in ponižali.
Kje je stari Lionel Messi?
Na težave, ki jih Barceloni povzroča tanek igralski kader, je bilo v zadnjih dveh letih napisano že vse. Trenutno ima Barcelona štiri branilce. To so Gerard Pique, Carles Puyol, Javier Mascherano in Marc Bartra. Toda prvi je skupaj s Shakiro v nekem svojem svetu, drugi je več na bolniški kot na igrišču, tretji sploh ni branilec, četrti pa je mladenič brez vseh izkušenj. Ob malce bolj tehtnem razmisleku se zdi skoraj neverjetno, da Barca nima še več težav v obrambi, kot jih dejansko ima. Na drugi strani je res, da način Barcelonine igre zahteva od branilca tudi tehnično podkovanost in ne zgolj moči, agresivnosti ter nabijanja žoge. A kljub temu bi se na trgu vendarle našli igralci, ki so dobri branilci, zraven pa znajo natančno podajati žogo. Od mladih sta takšna denimo Raphael Varane in Marquinhos, a sta ju pobrala Real Madrid in PSG, od bolj izkušenih pa Thiago Silva, ki je za velik denar prav tako odšel v Pariz. Če kvalitete nimaš doma, jo je treba pač kupiti. In kaj moštvu prinaša večjo stabilnost kot zanesljiv branilec? Teh je na trgu zagotovo manj kot napadalcev, ki na sezono zabijejo trideset golov ali več. Toda Barcelona je sto milijonov evrov raje zapravila za nakup Neymarja, ki igra praktično na istem položaju kot Messi. Kot da lanski fiasko v polfinalu proti Bayernu ni bil dovolj poučen. Jasno, problemi Barcelone so tudi v zvezni vrsti, ki postala preveč predvidljiva in počasna, a tukaj je na obzorju več rešitev. Ena od teh je Rafinha, ki je na kaljenju pri Celti. Nedvomno nogometaš, ki v nogah skriva ogromen diamant.
Veliko vprašanje je tudi, kam je izginila magičnost Lionela Messija. Letos na tekmo povprečno dosega 0,78 zadetka, ima 4,57 priložnosti za gol ter opravi 43,73 podaje, kar je najslabša statistika v zadnjih petih sezonah. Ko je bil na vrhuncu, je namreč dosegal več kot gol na tekmo (lani 1,4), imel več kot pet priložnosti (predlani 5,45) in več kot 70 podaj (pred tremi leti 70,72). Pri tem je treba opozoriti, da je Messi star 26 let, kar je povprečna starost zmagovalca zlate žoge v vsej zgodovini. A nogomet je kot življenje, kjer je vse sestavljeno iz vzponov in padcev. Nihče ne more biti najboljši pet let zapored, brez da bi doživel krizo. Pomemben življenjski cilj Argentinca pa je poletno svetovno prvenstvo, ko se lahko za vekomaj podpiše pod debato, kdo je najboljši nogometaš vseh časov. Za kaj takšnega pa je potrebno predvsem spočito telo.
V četrtfinalu že Atletico in Bayern
Po včerajšnjem izpadu iz lige prvakov pa se bodo lahko odslej nekoliko bolj spočili nogometaši Milana in Arsenala. Italijane je iz osmine finala brez vsakih težav izločil madridski Atletico, Angleži pa so tako kot lani izpadli proti branilcem lovorike iz Münchna. Prva potnika med osmerico najboljših v ligi prvakov sta pričakovana, saj sta si že na uvodnih tekmah priigrala varno prednost. Atletico je po slavju v Lombardiji z 1:0 sinoči potopil tekmeca na domačem stadionu Vicente Calderon (4:1), Bayernu pa je bil proti Arsenalu dovolj remi 1:1, saj so na Otoku zmagali z 2:0.
Agonija Milana na evropskih zelenicah se tako nadaljuje, saj je ta klub zmagal na zgolj dveh od zadnjih štirinajstih tekem na izpadanje v ligi prvakov. Proti Špancem imajo Milančani negativen izkupiček v zadnjih letih, saj so na Pirenejskem polotoku izgubili že petič zapored. Za Atletico je bil to nedvomno velik večer, saj se je v četrtfinale prebil prvič po sedemnajstih sušnih letih. Navijači madridskega kluba si bodo napredovanje zapomnili tudi po spektakularnih zadetkih Diega Coste in Arde Turana v prvem polčasu, kar je zadostovalo za miren zaključek tekme. Mimogrede, tretji zadetek za Atletico je dosegel Raul Garcia, ki se je z 21. nastopom v Evropi izenačil na vrhu klubske lestvice z nedavno preminulo legendo Luisom Aragonesom.
Kot rečeno, se je v četrtfinale uvrstil tudi Bayern, ki je 90 minut napadal angleški gol, a le enkrat zatresel mrežo in v podaljšku zapravil še enajstmetrovko. Arsenal je vse zakockal že pred tremi tedni v Londonu, vseeno pa izpadel častno z remijem pri evropskih prvakih. Topničarji so se od lige prvakov že četrto leto zapored poslovili v osmini finala.
