Mrzlične priprave na nedeljski referendum o nadaljnji usodi Krima vse bolj stopnjujejo vročico na polotoku in tudi širše po svetu. Proruske oblasti na njem so včeraj povabile Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), naj na nedeljsko glasovanje pošlje svojo misijo, potem ko so skupaj z Moskvo v minulih dneh odločno zavračale obisk opazovalcev omenjene organizacije in jih na prehodu s celine na Krimski polotok do zdaj že štirikrat zavrnile z oboroženimi grožnjami.
Mestne oblasti Sevastopola so medtem razglasile ruščino za uradni jezik v mestu, ki uživa poseben status, in s tem neposredno nasprotovale zakonu, ki ga je pod začasno vlado sprejel ukrajinski parlament. Ta je za edini uradni jezik razglasil ukrajinščino, uveljavitev spornega zakona pa je za zdaj ustavil začasni predsednik Turčinov, ki ga ni podpisal.
Napake kijevskih oblasti
Politični analitiki ocenjujejo, da je jezikovni spor ena najresnejših napak novih kijevskih oblasti, saj je postal opravičilo za mnogo bolj stvarne odzive Moskve za obvarovanje sonarodnjakov v Ukrajini. Zasedba Krima je pri tem del širše kampanje, ki poteka po vsej vzhodni Ukrajini, kjer je Kijev naredil še eno napako. Za lokalne oblastnike je postavil tamkajšnje oligarhe, ki kljub ruskim koreninam med obubožanimi sonarodnjaki ne uživajo nobenega spoštovanja, s svojimi kritikami na račun ruskega predsednika Vladimirja Putina pa niso pripomogli k umirjanju položaja v tem delu države. Tam se namreč vse bolj stopnjuje napetost med proruskimi in protiruskimi protestniki, eden najbolj prepoznavnih obrazov nove ukrajinske pozicije Vitalij Kličko pa je bil včeraj prisiljen odpovedati svoj nastop na zborovanju v Donjecku, saj se je na osrednjem Leninovem trgu zbralo več tisoč njegovih nasprotnikov in grozilo je, da se bo shod spremenil v krvavo obračunavanje. Za dodatno napetost v tem mestu pa so poskrbeli tudi nekateri mediji, med njimi Daily Mail, ki so poročali, da se tam nahajajo plačanci ameriške varnostne družbe Blackwater, ki se je po iraških škandalih prelevila v Academi.
Samozavestne proruske oblasti
Na Krimu se nadaljuje blokada ukrajinskih vojaških objektov in sil. Rusija je po navedbah Kijeva ob vhodu v jezero Donuzlav na zahodni strani polotoka potopila tri ladje in tako preprečila izhod tam zasidranim ukrajinskim vojaškim ladjam v Črno morje in do njihovega največjega oporišča v Odesi. Tudi drugod po polotoku se nadaljuje pritisk na maloštevilno ukrajinsko vojsko, z zahtevami, da se preda ali priključi proruskim krimskim varnostnim silam. Vse to naj bi bilo povezano s pripravami na nedeljski referendum, za katerega so tamkajšnje oblasti prepričane, da bo 80-odstotno podprl priključitev polotoka ruski federaciji. O tem je včeraj spregovoril predsednik regionalnega parlamenta Vladimir Konstantinov, ki se je skliceval na nedeljsko javnomnenjsko anketo in že zarisal pot v moskovsko naročje s postopno spremembo valute iz grivne v rubelj ter prostovoljno izbiro ruskega oziroma ukrajinskega državljanstva.
Moskva je pred dnevi že sporočila, da bo spoštovala referendumsko odločitev prebivalcev Krima, medtem ko je na Zahodu ta že razglašen kot nezakonit. O tem pa se bo po navedbah avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza kot predsedujočega Svetu Evrope (SE) opredeljevala tudi beneška komisija. Malo verjetnosti je, da bo ta sprejela drugačno oceno, Kurz, ki se je včeraj v Kijevu mudil v družbi generalnega sekretarja SE Thorbjörna Jaglanda, je namreč jasno zatrdil, da Rusija na Krimu krši mednarodno pravo.
Teden do referenduma bo prepleten z živahno diplomatsko aktivnostjo, mednarodnimi pritiski na krimske oblasti in Moskvo ter tudi z rožljanjem z orožjem. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je včeraj odredilo vojaške vaje po vsej državi, obenem pa je po ukazu predsednika države vojska v polni bojni pripravljenosti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem napovedal, da bo Moskva pripravila protipredloge k ameriškemu dokumentu o reševanju ukrajinske krize. O slednjem je malo znanega, govoril naj bi o izvršeni ruski invaziji na Ukrajino, ki pa jo Kremelj dosledno zanika.