Ko so se voditelji držav članic Evropske unije včeraj spravljali k delovnemu kosilu na izrednem srečanju o Ukrajini, se je dnevni red zdel bolj ali manj znan: kako pregovoriti Rusijo k dialogu z novimi ukrajinskimi oblastmi in k umiku njenih domnevnih enot na polotoku Krim ter s čim ji zagroziti, če tega ne bo storila. Ideje o tem so bile različne, od ostrejših sankcij do previdnejših ukrepov. Potem pa je še pred začetkom kosila odjeknila nova vest. »Dramatično stopnjevanje krize,« jo je ocenil Reuters, ko je poročal, da je parlament avtonomne republike Krim soglasno sprejel odločitev o priključitvi k Rusiji.
Dve referendumski vprašanji
Odločili so se tudi, da bo čez devet dni, v nedeljo, 16. marca, na Krimu potekal referendum, na katerem bodo prebivalcem zastavili dve nasprotujoči si vprašanji: Ali ste za ponovno združitev Krima z Rusijo, tako da postane subjekt Ruske federacije? Ali ste za ohranitev sedanjega statusa Krima kot dela Ukrajine?
Podpremier vlade na Krimu je dejal, da bi v primeru uspelega referenduma kot denarno enoto sprejeli rubelj, ukrajinsko vojsko bi razglasili za tujega okupatorja, vse premoženje države Ukrajine pa bi nacionalizirali. Na Krimu se dobrih 58 odstotkov prebivalcev izreka za Ruse. Uradno je Krim v Moskvo poslal tudi prošnjo o mogoči združitvi. Odgovor Moskve bo povedal, kako resna kriza lahko še sledi.
Misija OVSE se je morala obrniti
Odgovor prehodnih oblasti v Kijevu je bil pričakovan: takšen referendum na Krimu bi bil nelegitimen in neustaven. Ustava namreč določa, da mora referendum o mogočih spremembah ozemlja Ukrajine potekati na ozemlju vse države. Začasni premier Arsenij Jacenjuk je bil v času novice s Krima ravno v Bruslju na srečanju z evropskimi voditelji, ki so ga sprejeli pred kosilom in mu tako izkazali legitimnost, ki mu jo Rusija odreka. Po njenem se je v Kijevu namreč zgodil državni udar, oblasti so nezakonite, pravi predsednik pa še vedno odstavljeni in pobegli Viktor Janukovič.
»Krim je in bo ostal del Ukrajine,« je rekel Jacenjuk, medtem ko so polotok v zadnjih dneh v resnici bolj ali manj nadzirali vojaki v uniformah brez označb. Moskva trdi, da gre za pripadnike samoorganizirane lokalne obrambe. Zahod ta pojasnila označuje za cinizem in trdi, da so to Rusi, ki so Krim okupirali.
Za kogar koli že gre, je jasno, na čigavi strani so. Na cesti so včeraj ustavili 43-člansko opazovalno misijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki se je morala na poti na Krim obrniti. Njen cilj je bil pripomoči k zmanjšanju napetosti. Posebnemu odposlancu Združenih narodov Robertu Serryju so v sredo grozili oboroženi neznanci. Včeraj je bilo najbolj vroče v Donecku na vzhodu Ukrajine, kjer je prišlo do spopadov med proruskimi in prozahodnimi protestniki.
Tri stopnje sankcij EU
»Pripravljeni smo zaščititi svojo državo,« je še dejal Jacenjuk v prestolnici Evropske unije, ki se ji želi približati zahod Ukrajine, medtem ko je vzhod pretežno proruski. »Imamo manj orožja. Nimamo jedrske bombe. Imamo pa duha revolucije in svobode,« je mogočo vojno za Krim napovedoval Jacenjuk. Začasni predsednik Oleksander Turčinov je v Kijevu dejal, da bodo začeli postopek za razpustitev krimskega parlamenta.
Po delovnem kosilu, ki se je precej zavleklo, so voditelji EU popoldne sporočili precej pričakovane odločitve. V zvezi z Rusijo bodo ukrepali v treh stopnjah, so zapisali v sklepnem dokumentu. Prva je že nastopila: zamrznili so pogovore z Moskvo o liberalizaciji vizumskega režima. Medsebojna ukinitev vizumov je bila v zadnjem času ena prednostnih nalog ruske zunanje politike v odnosih z Evropsko unijo. EU je Moskvo pozvala k diplomatskim pogovorom z Ukrajino ter k umiritvi razmer. Če se to ne zgodi, bosta na vrsti druga in tretja stopnja ukrepov. Druga vključuje sankcije, kot so zamrznitev premoženja, prepoved potovanj in odpoved vrha EU-Rusija. Tretja stopnja pa bodo »resni in daljnosežni ukrepi na mnogih gospodarskih področjih«, če bi Rusija »nadaljevala destabilizacijo v Ukrajini«. V sklepno izjavo so tudi zapisali, da bi bil referendum o Krimu nezakonit. Čisto na koncu so dodali, da si EU želi okrepiti zbliževanje z Gruzijo in Moldavijo – torej dvema državama, v katerih obstajajo proruske odcepljene regije, v katerih centralna oblast praktično nima vpliva...
Kerry in Lavrov spet brez dogovora
Nemčija je veljala za najprevidnejšo glede sankcij, tudi zaradi 22 milijard dolarjev vlaganj, ki jih ima v Rusiji. Francija ima v igri velik posel z vojaškimi ladjami, londonski City ima z Rusijo velike posle, tudi mnoga slovenska podjetja bi bila v primeru širših sankcij prizadeta. Na drugi strani ostrejše sankcije zagovarjajo predvsem vzhodne države na čelu s Poljsko, ki so tradicionalno nezaupljive do Rusije. ZDA pa so že pred tem uvedle omejitve za izdajo vizumov neimenovanim ukrajinskim in ruskim predstavnikom.
Premierka Alenka Bratušek je dejala, da je o Ukrajini čim prej treba začeti politični dialog, ker bodo vsi drugi scenariji bistveno bolj boleči, je poročala STA. Zunanji minister Karl Erjavec pa je včeraj v Rimu ob robu konference o Libiji izmenjal stališča o Ukrajini z zunanjima ministroma ZDA in Rusije, Johnom Kerryjem in Sergejem Lavrovom, je sporočilo zunanje ministrstvo. Kerry in Lavrov sta kasneje sporočila, da še nista dosegla dogovora. Rusija želi spoštovanje sporazuma med opozicijo in Janukovičem z 21. februarja, ki določa ustavne reforme, vlado narodne enotnosti in do konca leta predčasne predsedniške volitve, ki so zdaj razpisane za maj. Kerry predlaga neposredne pogovore Moskve in oblasti v Kijevu ter dostop opazovalcev na Krim.
