Zdaj bodo državnemu zboru predlagali enotno davčno stopnjo 0,15 odstotka za obdavčitev tako rezidenčnih kot nerezidenčnih stanovanj. Obdavčitve slednjih po stopnji 0,50 odstotka tako ne bo. Stroškov, ki jih je imelo nekaj tisoč državljanov pri notarjih in na upravnih enotah, ker so pohiteli z urejanjem osebnih služnosti, stalnih prebivališč in novih osebnih dokumentov, pa jim kajpak ne bo povrnil nihče.
Vlada po novem predlaga spremembe tudi pri zemljiščih, saj so občine v zadnjem času večje število parcel opredelile kot zemljišča za gradnjo stavb, s čimer se je njihova vrednost bistveno povečala. Davčna stopnja zemljišč za gradnjo bo sicer še naprej 0,50 odstotka, a jih bodo začasno (eno leto) vrednotili kot nezazidana, z nižjo davčno stopnjo 0,15 odstotka. V tem času naj bi v občinah uredili evidenco zemljišč.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je popravke pospremila z gromozanskim optimizmom, saj pričakuje, da bodo z njimi rešili več kot 90 odstotkov težav, s katerimi se ljudje srečujejo pri nepremičninskem davku. A že številne izkušnje, ki so nam jih na naše vabilo posredovali bralci in bralke Nedeljskega, kažejo, da je vlada nepremičninski davek uvedla na povsem trhlih temeljih. Napak v vseh mogočih evidencah tako v zemljiških knjigah kot na upravnih enotah namreč kar mrgoli, da o nedoslednostih v samem zakonu ne govorimo.
Garaže – sestavni del stanovanja ali pa ne
Zanimiva nedoslednost se v praksi kaže tudi pri parkirnih prostorih in garažah. Davek zanje je po zakonu nižji (0,15 odstotka), če gre za sestavni del stanovanja, v nasprotnem primeru pa je višji (0,50 odstotka).
Naš bralec M. Ž. iz Ljubljane nazorno razloži zadevo:
»V bloku je 44 stanovanj in v letu gradnje 1951 sta bili narejeni dve garaži, dve pa predelani iz skupnih prostorov kolesarnice. Te garaže so dobili tisti, ki so imeli najmočnejše komolce, seveda za minimalno odškodnino. Tisti »borci«, ki so si uspeli izbojevati garaže v hiši, jih bodo še naprej plačevali po nizki ceni, in ker so v stavbi, bodo obdavčene po stopnji 0,15 odstotka. Vsi drugi pa smo se morali znajti, kakor smo vedeli in znali. Po novem davku na nepremičnine pa bomo zapadli še pod obdavčitev 0,50 odstotka. Kje je tukaj enakost državljanov?«
Ustavne sodnike je prav v zvezi garažami med drugim zanimalo, kako je Geodetska uprava RS določala modele vrednotenja za posamezne vrste nepremičnin in kako lahko prihaja do neenake obravnave istovrstnih nepremičnin.
Polni uradi in nezadovoljstvo
Že nekaj primerov, ki so nam jih poslali naši bralci, kaže na to, koliko razburjanja in tekanja od enega okenca do drugega državljanom povzroča nepremičninski davek, da o stroških ne govorimo. Ob boljši izvedbi in organizaciji od vsega začetka bi morda vsaj omilili nezadovoljstvo ter občutek nemoči ljudi pred birokratskim aparatom. Tako bi na primer na Gursu lahko kaj več postorili za to, da bi jih ljudje laže priklicali. Njihova brezplačna telefonska številka (080 2215) je sicer državljanom po novem na voljo tudi popoldne, kar pa vsaj za zdaj ne pomeni, da so zato kaj laže dosegljivi.
Vse se je začelo že leta 2006
Marsikdo je tako kot premierka Bratuškova prepričan, da se je nepremičninski fiasko »začel že s prvo vlado Janeza Janše, ki je leta 2006 uvedla množično vrednotenje nepremičnin«.
Temu po svoje pritrjuje tudi naš bralec B. D., upokojeni geodet, ki nam piše:
»Za 80 odstotkov območja Slovenije imamo še vedno stare 'grafične' katastrske načrte merila 1 : 2880 in 1 : 5760 iz leta 1820. Vzrok kritik, ki zdaj letijo na geodete, je v zakonu o evidentiranju nepremičnin, ki smo ga sprejeli za sedanje obdavčenje in se ga je vodstvo Geodetske uprave RS, ne da bi se zavedalo, v kaj gredo (šlo je za poslušnost zaradi stolčkov), lotilo in v treh letih povsem neprimerno opravilo s študenti, seveda na odgovornost lastnikov. Sram me je kot geodeta, da je do tega prišlo.«
Vse to drži, a pametna vlada, ki to ve, na tako trhlih temeljih ne bi hitela z uvajanjem davka, marveč bi pred tem zadeve kljub težki finančni krizi malce bolj preverila. »Popis nepremičnin je katastrofa, hujša kot žled,« meni naš bralec J. J. in nadaljuje: »Točno to se lahko reče za šlamparijo v zvezi nepremičninami, ki so jih popisovali nestrokovni ljudje, predvsem študentje, ki niso imeli pojma, kaj delajo. Popisali so tisto, kar so jim povedali prav tako večinoma neuki lastniki. To bi morali delati profesionalci iz geodetske stroke in sami na terenu ugotavljati dejansko stanje, pa danes teh napak ne bi bilo, popis bi pa bil urejen strokovno in pravično. Sam sem se v te popise poglobil in s pooblastili sorodnikov, lastnikov nepremičnin, urejal te zadeve že v decembru 2013, a spremembe še do zdaj niso bile vnesene. Tudi sam sem med tistimi desettisočimi, služnost sem dal vnukinji, pa ne zaradi izogibanja višji davčni stopnji, ampak ker vnukinja v moji nepremičnini res živi že dve leti. To me je stalo 200 evrov, vendar sem dobil izračun davka namesto vnukinje jaz, pa še to po stopnji 0,5 odstotka, kljub že lani vpisani služnosti. Skratka, šlamparija na kvadrat.«
Da gre res za neznosno lahkost igračkanja z evidencami na vsakem koraku, nam sporoča G. B. iz Maribora, ki je pred šestimi leti prodal stanovanje v Ljubljani in uredil vse papirje, zdaj pa je za to isto stanovanje dobil informativni izračun. Ali pa M. L. iz Ljubljane, ki mu je oče umrl pred šestimi leti, zapuščina po njem je urejena, zdaj pa je informativni izračun prišel na ime pokojnega gospoda. D. S. iz Šentvida je lastnik stanovanja v bloku brez dvigala in brez garaže. Iz informativnega izračuna je izvedel, da ima blok dvigalo, on pa dve garaži…
Je treba še kaj dodati? Najbrž ne, bomo pa vse skupaj v Nedeljskem še naprej budno spremljali, tudi s primeri in mnenji naših bralk in bralcev.
