Varnostni svet ZN je ponoči po našem času že tretjič v zadnjih štirih dneh razpravljal o razmerah v Ukrajini, tokrat na zahtevo Rusije, ki oblasti v Kijevu obtožuje kršenja pravic manjšin in zatrjuje, da so številni deli Ukrajine pod nadzorom nasilnih ultranacionalistov, pred katerimi mora obvarovati tamkajšnje sonarodnjake. V Bruslju so pred tem zunanji ministri ne povsem enotni premlevali morebitne sankcije proti Moskvi zaradi dejanske vojaške zasedbe Krima in s tem grobega kršenja mednarodnega prava in tudi sporazuma iz Budimpešte iz leta 1994. Slovenija po navedbah našega zunanjega ministra Karla Erjavca ostrim sankcijam, ki so jih zahtevale baltske države, Poljska in Švedska, nasprotuje, ker lahko onemogočijo politični dialog in diplomatsko reševanje krize. Podobno je tudi stališče Nemčije in Francije, se je pa Slovenija že pred sestankom ponujala kot mediatorka med sprtimi stranmi zaradi svojih dobrih odnosov z Rusijo. Ker je za četrtek napovedan izredni vrh EU na temo Ukrajine, ministri ključnih odločitev o ukrepih proti Rusiji, razen zahteve po takojšnjem umiku s Krima in zagotovitvi ozemeljske celovitosti Ukrajine, do sinoči še niso sprejemali.
Poziv k predaji
Ruska vojska je medtem po navedbah tiskovnega predstavnika ukrajinskega obrambnega ministrstva na Krimu Vladislava Seleznjova tamkajšnjim ukrajinskim silam postavila rok za predajo do torka zjutraj. V nasprotnem primeru jim je zagrozila z napadom, kar pa je ruska črnomorska flota odločno zanikala. Je pa zato brez izstreljenega naboja in brez podpisa kakršnega koli sporazuma Krimski polotok dejansko v ruskih rokah. Ob ostrih obsodbah iz Kijeva zaradi kršitve ukrajinskega zračnega prostora je na letališču v Sevastopolu včeraj pristalo več ruskih helikopterjev in transportnih letal, dve oporišči ukrajinske vojske na polotoku so obkolili oboroženci brez oznak na uniformah, ki ne komunicirajo z novinarji, od poveljnikov v teh oporiščih pa zahtevajo predajo oziroma pokoritev novi proruski regionalni vladi. Blokirano je tudi poveljstvo ukrajinske mornarice na Krimu, so se pa pred tem od tam v druge črnomorske luke umaknili čolni obalne straže. V rokah proruskih oborožencev je tudi trajektna luka v Karču na skrajnem vzhodu Krima, od koder vozijo ladje na rusko stran ožine v Azovsko morje, kjer po navedbah ukrajinskih obmejnih organov Rusija kopiči oklepne enote.
Z novimi posebnimi enotami ruske vojske, ki se je nakopičila v tamkajšnji ruski pomorski bazi, so tamkajšnje ukrajinske sile maloštevilne, poleg strateških zgradb pa je blokiran tudi cestni dostop na polotok. Po nepotrjenih virih naj bi na Krim prišlo že dodatnih 6000 ruskih vojakov, včeraj pa tam pristalo deset bojnih helikopterjev in 8 transportnih letal mimo dogovora o 72-urni vnaprejšnji najavi tovrstnih preletov v rusko sevastopolsko oporišče. V Moskvi omenjenih navedb in opozoril ne komentirajo, sporočajo le, da bodo njihove enote ostale na Krimu, dokler bo treba varovati interese Rusije in tamkajšnjih prebivalcev oziroma dokler se politični položaj ne bo normaliziral. Začasni predsednik ukrajinske vlade Arsenij Jacenjuk pa je včeraj ponovno poudaril, da bo vsak poskus prilastitve Krima propadel, a dodal, da »trenutno ni na mizi nobene vojaške opcije«, ampak le poziv mednarodni skupnosti, da z ekonomskimi in političnimi ukrepi prisili Rusijo k spoštovanju mednarodnih pogodb in z njimi ukrajinske ozemeljske celovitosti.
Prekinjene priprave na G8 v Sočiju
Eden glavnih političnih pritiskov na Moskvo je skupna odločitev sedmerice najrazvitejših držav, da prekine priprave na srečanje skupine G8 v začetku letošnjega julija v Sočiju. V izjavi voditelji ZDA, Japonske, Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije in Italije ter predsednika evropske komisije in evropskega sveta pozivajo Rusijo, naj vprašanja, ki jih ima z Ukrajino glede varnosti in človekovih pravic, rešuje z neposrednimi pogajanji, in če je treba, tudi z mednarodnimi opazovalci ali posredniki pod pokroviteljstvom ZN ali OVSE. »Združeni smo v podpori ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti ter pravici, da si sama izbere svojo prihodnost. Zavezujemo se, da bomo podprli Ukrajino v prizadevanjih za povrnitev enotnosti, stabilnosti ter političnega in gospodarskega zdravja. V ta namen bomo podprli pogajanja Ukrajine z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) za nov program pomoči in izvedbo potrebnih reform. Podpora IMF bo ključna za dodatno pomoč od Svetovne banke, drugih mednarodnih finančnih ustanov, EU in bilateralnih virov,« še piše v izjavi G7. Rusija se je nanjo odzvala z oceno, da je kontraproduktivna ter v nasprotju z načelom konstruktivnega sodelovanja skupine, v kateri pod oznako G8 deluje od leta 1998 in katere cilj je med drugim »globalna stabilnost in boj proti čezmejnim grožnjam in izzivom«.
Moskva je včeraj zavrnila tudi predlog Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), da se na Krim in tudi v Ukrajino pošlje njene opazovalce, ki bi preverili tamkajšnje varovanje človekovih pravic in druga vprašanja varnosti, miru in zagotavljanja ozemeljske celovitosti države. Ruski veleposlanik pri OVSE je dejal, da jih motijo dosedanji mešani rezultati tovrstnih misij, saj so nekatere pripomogle k poslabšanju razmer v konfliktih. Bodo pa predstavniki organizacije na prošnjo Kijeva spremljali priprave in samo izvedbo predčasnih predsedniških volitev, napovedanih za 25. maj. Predhodnica misije OVSE se je po navedbah Victorie Nuland, namestnice ameriškega državnega sekretarja, ki se udeležuje zasedanja organizacije na Dunaju, včeraj že napotila v Ukrajino, ali se ji bo uspelo seznaniti tudi z dogajanjem na Krimu, pa ostaja neznanka.
Rusi na Krimu bi neodvisnost
»Kar velja za Kijev, mora veljati tudi za Krim,« pa je v intervjuju za ruski časnik Rosijskaja Gazeta dejal novi proruski premier avtonomne ukrajinske republike Krim Sergej Aksjonov. Nova ukrajinska vlada je namreč proruske oblasti na polotoku, kjer Rusi predstavljajo večino, označila za nezakonite, ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov pa je izdal odlok, s katerim je nedavno Aksjonovo imenovanje za premierja označil za kršenje ukrajinske ustave. Regionalnega premierja namreč imenuje predsednik države, nato pa potrdi krimski parlament, Aksjonova pa je na to funkcijo minuli četrtek izvolil parlament pod pritiskom demonstrantov, ki so ga zavzeli in nanj izobesili rusko zastavo. Novi krimski premier se ima zato za enako legitimnega predstavnika ljudstva, kot se imajo novi začasni oblastniki v Kijevu. Aksjonov je tudi takoj zaprosil ruskega predsednika Putina za bratsko pomoč ogroženim sonarodnjakom na Krimu, hkrati pa za 30. marec napovedal referendum o samostojnosti polotoka, na katerem je Tatarom obljubil vse pravice, ki pripadajo manjšinam. Predstavniki te muslimanske manjšine v krimskem parlamentu so namreč ostro nasprotovali menjavi oblasti na kriznem zasedanju minuli teden in izrekli svojo lojalnost Kijevu.