»Zaveza je, da davčne odločbe, dokler podatki ne bodo urejeni, ne bodo šle do ljudi,« je na eno od poslanskih vprašanj o nepremičninskem davku včeraj v državnem zboru odgovorila predsednica vlade Alenka Bratušek. Toda njeno zagotovilo ne pomeni, da ljudem ni treba več skrbeti zaradi nepravilnosti v registru nepremičnin. Kot je poudarila tudi premierka, rok za ureditev podatkov, ki se bodo upoštevali pri letošnji odmeri davka, ostaja 31. marec.
Omejene možnosti popravljanja podatkov po izteku roka
Vlada vztraja, da bo davek praviloma odmerjen glede na podatke, ki bodo v registru nepremičnin 1. aprila, ne načrtuje pa niti sprememb v pritožbenih postopkih. Možnosti za spreminjanje podatkov po omenjenem datumu oziroma s pritožbo zoper davčno odločbo bodo tako omejene.
Znižati bo recimo mogoče vrednost nepremičnine zaradi posebnih okoliščin, na katere lastnik ni mogel vplivati (recimo naravne nesreče) in ki posplošeno vrednost nepremičnine spreminjajo za več kot 40 odstotkov. Predlagana novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin sicer še čaka na potrditev v državnem zboru, toda vlada predvideva, da jo bo mogoče uveljavljati že ob letošnji odmeri davka. Tudi spremembo lastništva nepremičnine, ki se je zgodila lani, bo mogoče z dokazilom (na primer kupo-prodajno pogodbo) uveljavljati po 31. marcu s pritožbo na davčno odmero. Enako bo veljalo za napačne podatke, ki jih sporočajo ministrstva, lokalne skupnosti... in jih mora torej geodetska uprava pridobiti iz drugih uradnih evidenc. Če bo davek odmerjen na podlagi napačnih podatkov, za katere bi morali poskrbeti lastniki, pa bo davčna uprava novo odločbo na podlagi popravljenih podatkov izdala le, če bo pritožbo vložil lastnik, ki je nepremičnino pridobil lani. Pri preostalih lastnikih bo popravljene podatke upoštevala predvsem v primeru, da so sporočili prave podatke oziroma predlagali vpis sprememb v uradne evidence pred 1. aprilom letos. V nasprotnem primeru bodo spremembe upoštevane pri naslednji odmeri davka leta 2015. Tako v tem trenutku določa zakon o davku na nepremičnine, ki pa ga predvsem ustavno sodišče še lahko spremeni.
Informativno za 407 milijonov evrov davka
Vlada se je odločila, da bo namesto podaljšanja roka ureditev nepremičninskih evidenc ljudem omogočila s prerazporejanjem zaposlenih na geodetski upravi in podaljšanjem delovnega časa geodetskih pisarn. Te naj bi delale do pol osmih zvečer med tednom in do pol sedmih ob petkih, po potrebi pa tudi ob sobotah. Poleg tega so po besedah Bratuškove že zmanjšali čakalne vrste pred uradi, ko so napovedali poenotenje davčnih stopenj za stanovanjske objekte na 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti nepremičnine in znižanje vrednosti gradbenih parcel na vrednost stavbnih zemljišč pri letošnji odmeri davka. »S tem smo odpravili dva največja problema.« 80 odstotkov vseh problemov se je namreč po njenih besedah nanašalo samo na osebno služnost oziroma vprašanje, kako davek z 0,5 odstotka znižati na 0,15 odstotka. Bratuškova je tudi povedala, da so z informativnimi izračuni lastnikom nepremičnin skupno zaračunali za 407 milijonov evrov nepremičninskega davka, kar je občutno več od načrtovanih 375 milijonov evrov. Tako je tudi bolj razumljiva ocena finančnega ministra Uroša Čuferja, da si kljub napovedanim spremembam zakonodaje v proračunski blagajni od nepremičninskega davka še vedno obeta okoli 200 milijonov evrov (drugih 192 milijonov naj bi šlo občinam).
