Ukrajina je včeraj objavila splošno mobilizacijo kot odgovor na soglasen sklep sveta federacije, da predsedniku Vladimirju Putinu dovoli z vojsko zavarovati interese ruskega življa v tej državi. Ruska vojska iz krimskega pomorskega oporišča je po poročanju tujih agencij že zavarovala strateške objekte na tem avtonomnem polotoku, vključno z letališči in vojašnicami, zvečine naj bi šlo za uniformirance brez vojaških oznak z vozili brez registracij, v Balaklavi, ki uživa poseben status pri Sevastopolu, pa so opazili premike označenih ruskih vozil.
»Če hoče biti Putin predsednik, ki je sprožil vojno med dvema sosednjima in prijateljskima državama, je od tega oddaljen le nekaj centimetrov,« je včeraj v angleščini zahodne države opozoril začasni predsednik vlade Arsenij Jatsenjuk, na kijevskem Trgu neodvisnosti znova zbrana množica ljudi pa je z ameriškimi, nemškimi, poljskimi in drugimi zastavami zahtevala mednarodno posredovanje proti Moskvi. Položaj v vzhodnem delu Ukrajine, kjer živi večina rusko govorečega prebivalstva, se je medtem po sobotnih tudi nasilnih protestih umiril, s Krima pa so poročali, da se je večina tamkajšnjih varnostnih sil z izjemo vojske odzvala pozivu prav tako začasnih, a proruskih lokalnih oblasti ter prestopila na njihovo stran, medtem ko so posamezniki, zvesti novi kijevski oblasti, oddali orožje.
Kijev zahteva umik vojske in Janukoviča
Iz ukrajinskega glavnega mesta so medtem na Rusijo naslovili več zahtev, glavne med njimi pa so umik ruske vojske s Krima, zagotovitev ozemeljske celovitosti države, začetek dvostranskih pogovorov o medsebojnih odnosih ter izročitev odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča, za katerim je razpisana tiralica zaradi množičnega poboja demonstrantov pred dobrim tednom dni. Začasna vlada je na pomoč pozvala tudi zvezo Nato ter neposredno Veliko Britanijo in ZDA kot sopodpisnice sporazuma z Moskvo iz leta 1994, s katerim se je Ukrajina odrekla svojemu jedrskemu orožju, omenjene države pa so ji jamčile varnost in ozemeljsko celovitost. Zahodni odziv je bil za zdaj simboličen, z nekaj ostre retorike, kakršno je že petkovo opozorilo ameriškega predsednika Baracka Obame, da bo Rusija »plačala svojo ceno« zaradi kršenja mednarodnega prava, ZDA pa so skupaj s Kanado, Francijo in Veliko Britanijo že zagrozile s prekinitvijo priprav na letošnje srečanje G8 v Sočiju.
Vojaški palček
Ukrajina je proti Rusiji vojaški palček z okoli 130.000 ljudmi pod orožjem, zastarelo letalsko floto in nekaj nadomestnimi deli za eno samo podmornico in čolni obalne straže, med katerimi je tiste na Krimu umaknila v druga svoja pristanišča. Rusija je pod Putinom porabila milijarde za modernizacijo vojske, ki se je zrušila sama vase po padcu Sovjetske zveze, zdaj pa se lahko njene posebne enote primerjajo z najboljšimi na svetu. Na samem Krimu se peščica ukrajinskih vojakov ni niti poskušala postaviti po robu, so se pa zabarikadirali v dveh tamkajšnjih vojašnicah in njihovi poveljniki niso privolili v ultimate rusko govorečih uniformirancev brez oznak, da položijo orožje in se predajo. Slednji so po včerajšnji objavi proruske krimske vlade, da so se razmere »normalizirale«, skrivnostno izginili z ulic, umaknjene so bile tudi barikade pred regionalnim parlamentom, kjer je ostalo eno samo oklepno vozilo z dvema stražarjema. Ruski državno upravljani mediji medtem ponavljajo, da so v Ukrajini nevarni skrajneži izvedli državni udar in da je življenjsko ogroženo tamkajšnje rusko govoreče prebivalstvo. Navajajo tudi, da je v preteklih dveh mesecih v Rusiji poiskalo zatočišče že 675.000 beguncev ter da razmere mejijo na humanitarno katastrofo. O tem je Putin med poldrugo uro trajajočim pogovorom prepričeval tudi Obamo, ko je zagovarjal pravico Rusije, da zaščiti svoje sonarodnjake, med katerimi imajo številni v Ukrajini rusko državljanstvo.
Rusija je ta konec tedna osamljena neuspešno zagovarjala svoje poteze na dveh izrednih sestankih varnostnega sveta, Nato pa je na včerajšnjem izrednem sestanku opozoril Moskvo, da ogroža mir in varnost v Evropi, ter jo pozval, naj zmanjša napetosti in preneha svoje vojaške aktivnosti proti Ukrajini.
