Ob ugodnih rastnih pogojih se narava le počasi umirja in samo upamo lahko, da ne bo prezgodnjega snega. Rastline namreč še niso pripravljene nanj, ko bo odpadla večina listja, pa bodo končno utonile v zimsko mirovanje.
Pomembno ta mesec
Dodajanje hranil je pravo jesensko opravilo, s katerim bomo našim rastlinam zagotovili dobre rastne pogoje tudi v prihodnje. Poleg gnojenja pa v tem času tudi sadimo. Seveda bo veliko dela tudi z odpadlim listjem, ki ga kompostiramo ali le pograbimo na kup in nekoliko obtežimo, da nam ga veter zopet ne raznosi po vrtu, spomladi pa ga bomo primešali zemlji ali potresli po gredicah.
Gnojenje rastlin
Za dodajanje hranil bo treba počakati, dokler ne bodo krošnje dreves odvrgle glavnino listja. Večini rastlin ustrezajo mineralne mešanice, ki vsebujejo nižji delež dušika, ameriškim borovnicam, rododendronom in drugim vrstam s posebnimi zahtevami pa specialna gnojila. Hlevski gnoj in druga organska gnojila potrosimo po površini in stran od debla takoj, ko bodo dnevi že nekoliko hladnejši. Tako bo manjša verjetnost, da bomo z njimi pritegnili na naš vrt voluharja in miši. Tudi vrtnicam in drugim trajnim okrasnim rastlinam bomo gnojila dodajali šele, ko se bo njihova rast popolnoma umirila. Organska gnojila vsebujejo v primerjavi z mineralnimi manj osnovnih hranil, vendar je njihova sestava bogatejša zaradi številnih snovi, ki zboljšujejo tla in sprejem hranil. Posebno dragocen je kompost, ki ga lahko pridelamo sami in tako na najboljši način poskrbimo za recikliranje vsega, kar nam ostane pri delu na vrtu in v kuhinji.
Sajenje
Načrtovanje sajenja, ki vključuje tako asortiment kot izbiro in pripravo primernega rastišča, je najboljši način, da se izognemo morebitnim kasnejšim težavam. Najbolj problematične so vrste in sorte, ki so bodisi nove ali pogoji za gojenje zanje niso najprimernejši. Pomembno je tudi, da opazujemo okolico in se seznanimo z rastlinami, ki tu uspevajo. Bolezni in škodljivci zahtevajo kemično varstvo, zato se izogibajmo občutljivim vrstam in sortam. Sadilno jamo lahko izkopljemo nekaj časa pred sajenjem in se oskrbimo z vsem, kar bomo potrebovali. Mlade rastline imajo slabo razvit koreninski sistem, zato jim moramo zagotoviti ustrezno oporo, ki jo postavimo ob južno stran sadike, da jo zavarujemo pred zimskimi poškodbami.
Ob sajenju pa pazimo na pravilen potek in ravnanje. Hlevski gnoj nikakor ne spada na dno sadilne jame, temveč ga potrosimo po koncu sajenja na vrh in nekoliko vstran od sadike, na dno jame pa natrosimo mešanico komposta in dobre vrtne zemlje. Nanjo razporedimo korenine sadike, nekoliko zakrijemo s prstjo, dodamo nekaj mineralnega gnojila in zapolnimo do nekaj centimetrov pod cepljenim mestom. Na koncu zemljo okoli sadike še dobro pretlačimo in zalijemo. Če posadimo sadiko pregloboko, bo rastlina slabo uspevala in rodila, lahko se celo posuši, pri preplitkem sajenju pa bodo korenine izpostavljene suši in mrazu.
Vrste tal
Lažja peščena tla se spomladi hitreje ogrejejo, zato rastline prej odženejo. Ker slabo zadržujejo vodo, jih izboljšujemo z dodajanjem organskih gnojil. Ta dodajamo tudi v težja rastišča, a ne zaradi vode, te je tu navadno zadosti, temveč zaradi zračnosti. Izboljšujemo pa jih tudi z dodajanjem drobnejšega gramoza, posebno ob sajenju okrasnih in sadnih koščičarjev (okrasne češnje, marelice, slive...).
Jesen je polna barv, ki jih lahko občudujemo v vsakršnem vremenu. S sajenjem novih rastlin pa bomo poskrbeli za to, da bo naš vrt še bogatejši in lepši.
