Leta 1993 so tako ustanovili d.o.o. Termoglas. Podjetje je stalno razvijalo obdelavo stekla, leta 1988 pa so začeli tudi lastno proizvodnjo stavbnega pohištva iz PVC. Podjetje je tipično družinsko, saj v njem delajo številni člani Mlakarjeve družine, v vseh teh letih pa se je razvilo v znanega proizvajalca PVC-oken in še posebno dobrega »steklarja« proizvajalca izolacijskih stekel. O podjetju in dejavnosti smo spregovorili z ustanoviteljem in direktorjem podjetja Francem Mlakarjem.
Pot proti vrhu
Verjetno ste začeli kot običajna steklarska delavnica, potem ste nadaljevali s pripravo klasičnega termopana …
»Naši začetki segajo v začetek 80. let, ko sem kot samostojni podjetnik začel steklarsko dejavnost. Glede na povpraševanje in trend se je podjetje počasi razvijalo, vlagali smo v nove tehnologije in ponudba se je počasi širila na izolacijsko steklo, varnostno kaljeno in lepljeno steklo, protipožarno steklo z lastno blagovno znamko Lamiflame, proizvodnjo in montažo stavbnega pohištva iz PVC in lesenega okna Lesmont, ne nazadnje tudi sončnih elektrarn na ključ.«
Sedež podjetja je v Boštanju. Kaj pomeni ta lokacija? Prednost ali slabost, ker ste oddaljeni od osrednje Slovenije?
»Res je, da smo oddaljeni od osrednje Slovenije, vendar nam to ni nikoli predstavljalo posebne težave. Slovenija je relativno majhna in se hitro pride iz enega kraja v drugega. Zavedamo pa se, da so naše morebitne stranke v tem hitrem tempu omejene s časom. V ta namen smo odprli naše poslovne enote na celjskem območju v Štorah, na Gorenjskem v Lescah, na Koroškem v Slovenj Gradcu in v osrednji Sloveniji na Škofljici. Tako si lahko stranke naše elemente pogledajo v kateri koli poslovni enoti, ki jim je bližje oziroma hitreje dostopna. Veliko strank pa se še vedno oglasi v našem matičnem podjetju v Boštanju, kjer si lahko ogledajo proces proizvodnje oken in izolacijskega stekla.«
Okna s skritim okovjem
Ker je steklo del vsakega okna, začniva pri vaših PVC-oknih. O različnih tipih plastičnih oken smo v naši prilogi že veliko pisali, zanima pa me, kaj je vaša prednost pred konkurenco na tem področju.
»Prednost je v 33 letih izkušenj v poslovanju. Skozi ta čas se je podjetje ves čas razvijalo, tehnološko nadgrajevalo, preizkušalo ter uvajalo nove produkte in vlagalo znanje v svoje zaposlene. Vesel sem, da mi na moji poslovni poti sledi tudi družina, saj žena in hčerki s partnerjema vsak na svojem področju prispevajo k razvoju podjetja. Pravijo, da so ljudje duša podjetja, in mi se s tem strinjamo. Vsak zaposlen je za svoje delovno mesto najbolje usposobljen in le tako lahko stranki zagotovimo dolgoročno zadovoljstvo pri uporabi Termoglasovih izdelkov. V našem podjetju prisegamo le na kakovosten proizvod, zato proizvajamo okna iz priznanega in uveljavljenega profila Salamander. Seštevek vsega naštetega je torej izdelek najvišje kakovosti, izdelan v Sloveniji. Rad bi poudaril, da smo eden redkih ponudnikov, ki lahko stranki ponudijo vse na enem mestu – od lastne proizvodnje oken, stekla ter senčil do lastne vgradnje in pri adaptacijah tudi zaključna dela po vgradnji.«
Vaša okna so standardno opremljena s skritim okovjem.
»Ves čas sledimo novostim in izboljšavam v gradbeništvu. Mislim, da smo edino podjetje v Sloveniji, ki je prešlo na višji standard okovja, ki ga od začetka oktobra že standardno vgrajujemo v naša okna. Gre za okovje uveljavljenega nemškega proizvajalca GU, serije UNI-JET S-CONCEALED. Tako imenovano skrito okovje ima občutne prednosti pred klasičnim. Sicer ni najpomembnejša vizualnost, jo pa moram omeniti na prvem mestu, da se sploh razume, za kakšno okovje gre. Tečaji so skriti znotraj okvirja in niso vidni. S tem dosežemo lepši videz okna in tudi lažje čiščenje elementov. Skrito okovje se ponaša z mnogimi tehničnimi izboljšavami, kot so: višja stopnja varnosti, povečana nosilnost kril, preprečevanje povešanja kril, podaljšana funkcionalnost in 10-letna sistemska garancija. Ker želimo z našimi okni doseči največje zadovoljstvo strank, smo se odločili, da skrito okovje že standardno vgrajujemo v vsa naša okna brez doplačila.«
Izolacijsko steklo
Poglejva sedaj steklarstvo. Nekoč smo imeli v Sloveniji veliko steklarjev, ki so sestavljali termopan, kako pa je danes s tem? Verjetno je malo proizvajalcev, ki bi proizvajali in imeli tudi certifikate za izolacijska stekla?
»Proizvodnja izolacijskega stekla postaja vse zahtevnejša, tolerance in standardi so vedno strožji, premazi občutljivejši. Posledično je investicija v avtomatizirano linijo za izdelavo kakovostnega izolacijskega stekla velika. Veliki proizvajalci izolacijskega stekla postajajo večji, manjši steklarji pa so danes bolj aktivni v drugih steklarskih segmentih, storitvah, servisih, opremi notranjih interjerjev. Tako so naše stranke v veliki meri tudi steklarji, ki se ukvarjajo z raznimi steklarskimi deli na terenu, in proizvajalci aluminijastih, lesenih in PVC-oken. Za izolacijska stekla imamo tudi ustrezne certifikate in dokazila o skladnosti.«
Kako pa poteka proizvodnja izolacijskega stekla?
»Proizvodnja izolacijskega stekla se začne z razrezom zahtevanega stekla in se nato nadaljuje na liniji za sestavo izolacijskega stekla. Sprva vsako steklo potuje skozi pralni stroj, da se popolnoma očisti. V nadaljevanju sledita nanos primarnega butilnega tesnila na medstekelni distančnik in spojitev stekla z drugim steklom. Nato sledi polnjenje medprostora s plinom argonom. Končna faza je avtomatsko sekundarno tesnjenje, kjer se vsi robovi izolacijskega stekla dokončno zatesnijo.«
V proizvodnji imate različna stekla (premium in solar 1,0), zato poglejva najprej razlike in kako jih dosežete.
»Z razvojem stekel za okna in fasade, pa tudi z vse strožjo regulativo na področju izolacijskih sposobnosti, želimo našim kupcem ponuditi optimalne rešitve za njihove zasteklitve. Že samo v Sloveniji npr. ne ponudimo enake zasteklitve na Kredarici in v Portorožu. Poleg podnebja so pomembne tudi orientacija objekta, velikost oken, vrsta dodatnega senčenja. Tako dosežemo s steklom ClimaGuard Premium regulativni minimum (Ug 1,1), pri npr. zasteklitvi ClimaGuard Solar pa poleg Ug 1,0 dosežemo tudi dodatno sončno zaščito g 40 odstotkov, kar pomeni, da v notranjost prostora prodre le 40 odstotkov sončne energije. Torej poleg stroškov za ogrevanje pozimi zmanjšujemo tudi stroške hlajenja poleti ... V sestavi trislojnega izolacijskega stekla pa lahko dosežemo toplotno prehodnost od 0,7 pa vse do 0,5 W/m2k. Vse to dosegamo s posebnimi, t. i. 'magnetronskimi', le nekaj nanometrov debelimi premazi stekla našega dobavitelja Guardian Industries.«
S pomočjo stekla lahko zmanjšamo tudi zvočno obremenjenost, s tem, da je tukaj pomembna debelina zunanjega stekla.
»Zaščita pred zvokom je pomemben dejavnik kakovosti bivanja. Glede na lokacijo ponujamo veliko paleto možnih zaščit, ki jih dosegamo z različnimi debelinami stekel v izolacijskem steklu, pa tudi z uporabo lepljenih stekel. V našem programu lepljenih stekel so tudi posebna lepljena stekla z zvočno folijo, ki vibracije dodatno dušijo in vnos zvoka zmanjšajo na minimum. Dušenje zvoka označimo s kratico Rw in za vse kombinacije, ki jih ponujamo, imamo ustrezna potrdila priznanih certifikacijskih ustanov.«
Ali je v Sloveniji že sprejet standard, da morajo biti vsa stekla, pri katerih je možnost poškodbe (panoramska vrata, stekla na drugih vratih ...), kaljena ali folirana? V preteklosti smo žal beležili nekaj zelo tragičnih primerov zaradi nesreč s steklom na vratih.
»Za javne objekte ta standard obstaja in mi ga strogo upoštevamo. Kupce tudi opozarjamo na možnost poškodb in svetujemo ustrezne zasteklitve doma, vendar se v zasebnih objektih kupci za varnejšo zasteklitev za zdaj odločajo redko. Tako je na področju varnosti še vedno korak pred nami npr. Avstrija, kjer so zahteve po varnosti strožje, čemur se poleg standardov pridružujejo tudi zavarovalnice, ki v primeru poškodb zaradi neustrezne izbire stekla ne krijejo stroškov ...«
Doseganje izolativnosti
Kaj je bistvo doseganja izolativnosti izolacijskega stekla?
»Kupec je večkrat prepričan, da je bistvo izolativnosti plin. Vendar je najpomembnejše steklo z nizkoemisivnim nanosom, ki ohranja energijo in preprečuje prehod toplote. Plin argon je dodatna izboljšava, ki celotno izolativnost stekla izboljša za 0,2W/m2K, kar pa nikakor ni zanemarljiva vrednost. Sodobna tehnologija in kvalitetni materiali omogočajo trajnejšo vsebnost plina v izolacijskem steklu.«
Kaj pa distančniki? Vi praviloma uporabljate tople. Kaj to pomeni?
»Vsi strmimo k čim nižjim vrednostim toplotne prehodnosti. Za še boljše rezultate v izolacijsko steklo vgrajujemo tople distančnike, ki so iz plastike. Distančnik sicer nima vpliva na toplotno prehodnost stekla, temveč se ta izboljša z vstavitvijo izolacijskega stekla v okno. Prednost toplega distančnika je tudi ta, da se kondenz v manjši meri nabira ob robu letvic. Kondenziranje oz. rosenje stekla je odvisno od več dejavnikov, eden od teh je tudi pravilno zračenje. V ta namen je pri oknih Termoglas možen sistem samozračenja.«
Verjetno mi lahko na hitro razložite, kakšna je razlika toplotne prehodnosti okna, velikega na primer 1 kvadratni meter, vzemiva na primer okno z navadnim termopanom, ki se je nekoč vgrajevalo, in izolacijskim steklom Ug 1,1?
»Čisto enostavno vam lahko povem za steklo. Stara stekla so bila v najboljšem primeru dvoslojna z navadnim prozornim steklom. Ta stekla dosegajo toplotno prehodnost 3 W/m²K. Razlika prihranka med takim steklom in steklom z današnjo maksimalno zahtevano toplotno prehodnostjo 1,1 W/m2K je več kot 60 odstotkov. In to pove dovolj.«
Razvoj
Do leta 2006 se je navadno vgrajevalo klasični termopan, danes pa skoraj nihče več ne pomisli nanj, saj imamo zelo kakovostna izolacijska stekla. Kam bo šel po vašem mnenju razvoj? V trislojna, v stekla z bolj izolativnimi plini ali pa ta stopnja z argonom in toplimi distančniki pomeni nekako dosežen racionalni optimum?
»Mislim, da bo šel razvoj naprej v treh smereh. Pojdiva kar po vrsti. Standardna okna bodo postala trislojna okna, vendar bo vse več posebnosti. Tako bo v toplih podnebjih postajala pomembnejša nizka vrednost g (vnos toplotne energije) pri čim večjem LT – vnosu svetlobe. Za pasivne hiše želimo vrednost g (zaradi pasivnega doprinosa energije pozimi) čim višjo, senčenje pa se bo reševalo z zunanjimi in notranjimi senčili. Prav tako bo vse bolj v ospredje stopala zvočna zaščita, še posebno, ker se velikost oken povečuje. Razvoj gre tudi v t. i. 'EC-stekla', kjer lahko reguliramo g in LT. Druga smer razvoja bo šla v povečevanje varnosti. Vse več bo kaljenih zasteklitev, lepljenih stekel, protipožarnih stekel. Kot tretjo smer pa je treba omeniti oblikovanje oken. V notranjosti bodo prevladovale ravne linije brez vidnega okovja, velikost zasteklitev se povečuje, dodajajo se barve, tisk, vse več je stekla z nizko vsebnostjo železa, ki nima značilnega zelenkastega odtenka ... Razvoj še zdaleč ni končan in ni dosežen vrh. Ob hitrem razvoju magnetronskih premazov, multifunkcijskih zasteklitev in novih oblikovalskih trendov bi prej rekel, da smo šele na začetku."