Zasebna fakulteta Alma mater Europaea je z metodološko nestrokovno obdelavo dosežkov šol na maturi in na NPZ po mnenju Sviza številnim šolam naredila »nepopravljivo krivico«. Pričakujejo, da bodo pedagoški strokovnjaki javno opozorili na škodljive posledice tega »nedopustno šarlatanskega rangiranja šol«, ki da pomeni »neupravičen poseg v integriteto učiteljev«. Sviz preverja tudi možnost tožbe proti fakulteti, ki da zavaja s podatki in krši zakone. Rangiranje šol po dosežkih, poudarja Sviz, prepovedujeta zakon o osnovni šoli in zakon o maturi.
Pikalovo ministrstvo pa je v sporočilu za javnost ostro zapisalo, da lestvica, »ki naj bi rangirala šole«, v resnici služi »izključno samopromociji« avtorjev tik pred informativnimi dnevi, metodologija pa naj bi imela več pomanjkljivosti. Lestvica »prav nič« ne pove o kakovosti šol, pove samo, »kakšna je bila v nekem trenutku raven znanja enega dela generacije na točno določenem preizkusu znanja«. Sporen naj bi bil tudi sam namen objave lestvic. Če so hoteli pomagati staršem, dijakom, učiteljem in sistemu, so zgrešili namen, če pa je bil namen »lahkotna zabava ali promocija posameznikov in/ali institucij, potem je vsakršen komentar odveč«, so pribili na ministrstvu, ki je fakulteto prav tako obtožilo kršenja zakona. Dodajmo, da smo že včeraj prosili direktorja RIC Darka Zupanca za strokoven komentar metodologije, ki so jo uporabili v Mariboru, a je prošnjo zavrnil.
Nataša Pirc Musar: Pričakujem konstruktivno razpravo
Ker so podatke, na podlagi katerih so v Mariboru pripravili sporni lestvici, pridobili tudi po odločbi informacijske pooblaščenke (ki jo je potrdilo upravno sodišče), smo Natašo Pirc Musar zaprosili za komentar silovitega ogorčenja oblasti in sindikalnih predstavnikov učiteljstva. Pooblaščenka se s kritiki strinja, da kvalitete šole ni mogoče meriti le s točkami na maturi, kajti »kvaliteta šole so tudi njeni profesorji, odnosi na šoli, obšolske dejavnosti...« Prav tako ne želi soditi, ali je analiza, ki jo je pripravila mariborska fakulteta, verodostojna. Poudarja pa, da bojazen, da bi kdo napačno razumel podatke, ni tehten razlog za to, da bi kot pooblaščenka zavrnila dostop do njih. »Razkritje informacij javnega značaja je vselej namenjeno spodbujanju javne razprave, ustvarjanju neodvisnih mnenj. Ta namen je bil dosežen. Kako javnost združuje posamezne javne informacije, pa ni več naša stvar,« dodaja. Ob tem še opozarja, da zakon »lastniku« podatkov ne prepoveduje, da morebitne pasti v razlagah ustrezno pojasni in tako prepreči zlorabe. »Če odgovorni menijo, da so predstavljeni podatki zavajajoči, naj jih dopolnijo in opremijo. Pričakujem pa, da pedagoška stroka in politika ne bosta a priori zavračali vsakega poskusa javne debate o kakovosti šolstva, temveč bosta v njej konstruktivno sodelovali – v dobro mojega in vseh drugih otrok.«
