Vremenoslovci za Štajersko in Notranjsko za danes napovedujejo močan veter in konec tedna obilnejše padavine v zahodni Sloveniji, kar utegne po hudem žledolomu povzročiti dodatno škodo. Žled je po grobih ocenah poškodoval več kot 4,1 milijona kubičnih metrov drevja, samo v energetiki je zaradi poškodovanih daljnovodov in stebrov po prvih izračunih za okoli 37 milijonov evrov škode, za slabih devet milijonov je je na državnih cestah, za okoli 20 milijonov na železnicah... Včeraj je bilo brez elektrike še vedno 35.000 gospodinjstev, zato je vlada iz proračunske rezerve odobrila 317.599 evrov za kritje najnujnejših stroškov.
Agregate krvavo potrebujejo
Predvsem prebivalci z območja Postojne in Logatca, ki so brez elektrike, nujno potrebujejo agregate. Ker po napovedih obrambnega ministra Romana Jakiča vsem odjemalcem še ne bo mogoče prav kmalu zagotoviti električne energije, zlasti ne v odročnejših vaseh, skuša vlada prizadetim pomagati z nabavo agregatov. Po oceni civilne zaščite bi ta trenutek nujno potrebovali 475 manjših agregatov (do 60 kilovatov) in 150 večjih. Vlada bo za njihov nakup iz proračunske rezerve namenila 150.000 evrov, 106.000 za popravilo telekomunikacijske infrastrukture in 50.000 evrov za nakup protipoplavnih vreč. Danes ponoči, v noči na nedeljo in v torek vremenoslovci v zahodni Sloveniji namreč napovedujejo obilnejše padavine, zato lahko nekateri vodotoki – predvsem na območju Ljubljane – poplavljajo. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je včeraj izdal odredbo za takojšnje čiščenje teh vodotokov. »Če tega ne uredimo urgentno, bomo res imeli še poplave,« je dejal.
Ministri so dobili domačo nalogo, da v štirinajstih dneh pripravijo poročila s prvimi ocenami škode po žledolomu, ti dokumenti pa bodo podlaga za pogovore za morebiten najem ugodnih kreditov pri Evropski investicijski banki in Razvojni banki Sveta Evrope, ki jih bo opravil finančni minister Uroš Čufer. Kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan pričakuje, da bodo lahko tudi s pomočjo teh kreditov financirali odpravo posledic škode v slovenskih gozdovih, ki bo velikanska. Židan tudi obljublja, da bo del denarja za odpravo posledic žledoloma v gozdovih vlada zagotovila preko programa razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014–2020. Ta dokument pravkar usklajuje z Brusljem, Slovenija pa ima za najrazličnejše ukrepe, zapisane v njem, do leta 2020 na voljo 1,1 milijarde evrov. Komu bodo vzeli denar, da ga bodo lahko namenili za sanacijo gozdov, je še predmet razprav, Židan pa napoveduje, da verjetno enak delež vsem ukrepom. Če bi ga znižali, denimo, za tri odstotke vsem, bi to pomenilo 33 milijonov evrov denarja za odpravo posledic ledene ujme v gozdovih.
Prevoznice za les do 30. aprila 2015 zamrznjene
Državnozborski odbor za kmetijstvo je včeraj obravnaval novelo zakona o gozdovih, s katero vlada spreminja zgrešeno ureditev sistema prevoznic za les. Pri tem so imeli poslanci v mislih tudi aktualno naravno nesrečo, zato so brez glasu proti sprejeli dopolnilo k zakonu, po katerem prevoznice do 30. aprila 2015 sploh ne bodo potrebne. S tem želijo politiki lastnikom gozdov olajšati in pospešiti spravilo poškodovanega drevja. Natančno evidenco o tem, koliko lesa so posekali, kdaj in komu so ga prodali, pa bodo morali vseeno voditi.
Damjan Oražem, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, napoveduje, da bodo njihovi gozdarji na območjih, ki jih je ujma močno prizadela, izdajali generalne odločbe za posek poškodovanega drevja, ne torej vsakemu lastniku posebej, drugje pa individualne.
Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, pa je ocenil, da omenjena novela zakona o gozdovih ne bo dovolj in da bo morala vlada v kratkem sprejeti še interventni zakon o odpravi posledic žledoloma. »Samo na mojem vrtu je za teden dni dela, če hočem vse pospraviti, koliko ga je šele v gozdovih,« je poudaril Zupančič, opozicijski poslanci pa so opozarjali, da je enoletni moratorij na prevoznice prekratek. Prepričani so, da posledic škode v gozdovih v tem času ne bo mogoče odpraviti.