Tla pod nogami evropskega finančnega trga se spet majejo. Dobro razpoloženje z začetka leta so pregnali stari strahovi. V zadnjem tednu se tako kljub razmeroma nizkim obrestnim meram v EU ni zadolžilo veliko držav. Med njimi bi zaman iskali Slovenijo, ki se zaradi bolj konservativnih evropskih kolegov očitno ne namerava zadolževati na tej strani Atlantika. Ne samo obvezniški trgi, spet se pojavljajo trenja tudi na medbančnem trgu, kjer presiha likvidnost, vse resneje pa grozi tudi deflacija. Zaradi tega se krepijo pričakovanja, da bo svet Evropske centralne banke (ECB) danes spet stopil na pot ekspanzivne denarne politike.
In verjetno bi moral, podatki so dovolj zgovorni. Na vrhuncu, kmalu po dveh triletnih likvidnostnih operacijah ob koncu leta 2011 in v začetku leta 2012, je znašala bilančna vsota ECB več kot 3100 milijard evrov. Medtem ko ameriška centralna banka Fed nadaljuje »tiskanje denarja«, čeprav vsak mesec počasneje, in je njena bilančna vsota že večja od 4100 milijard dolarjev (dobrih 3000 milijard evrov), se celotno premoženje ECB iz tedna v teden krči. Bilančna vsota banke s sedežem v Frankfurtu znaša trenutno le še 2220 milijard evrov in je že 28 odstotkov nižja kot v sredini leta 2012. V Banki Slovenije pričakujejo, da bodo k nadaljnjemu krčenju bilančne vsote ECB v prvem delu leta poskrbele tudi slovenske banke, ki naj bi poplačale del obveznosti do ECB – skupno so si v operacijah LTRO sposodile 3,3 milijarde evrov. Mnoge evropske kolegice so med tem vrnile že večji del sposojenega denarja. Likvidnostne rezerve bank območja evra so se posledično v letu in pol znižale kar za 80 odstotkov.
Nervoza na medbančnem trgu je letos enkrat že dramatično dvignila obrestne mere, po katerih si med seboj posojajo banke, in s tem tudi euribor, na katerega je vezana večina posojil. Svet ECB od tedaj ni zasedal, zato bo moral verjetno danes poiskati način, kako povečati likvidnost in vrniti zaupanje na medbančne trge. Eden od možnih načinov je odprava tako imenovane sterilizacije starega programa odkupovanja obveznic prezadolženih držav SMP. Sterilizacija pomeni, da je bil nakup obveznic uravnotežen s prodajo drugih finančnih instrumentov, zaradi česar ni prišlo do povečanja količine denarja v obtoku. ECB je v okviru SMP med krizo kupila za približno 200 milijard evrov obveznic, trenutno jih ima v lasti približno 175,5 milijarde evrov. Če bi odpravila sterilizacijo, bi ta denar prišel neposredno v sistem in s tem do bank ter bi dejansko pomenil različico kvantitativnega sproščanja (QE). Druga možnost za krepitev likvidnosti je nov triletni ali devet- do 12-mesečni LTRO, prek katerega bi prišle banke vnovič do poceni denarja. Za razliko od prejšnjih likvidnostnih operacij naj bi ECB od bank zahtevala, da morajo denar nameniti predvsem za posojila podjetjem.
In potem je tu še nevarnost deflacije. Vse od oktobra, ko je bila letna inflacija komaj 0,7-odstotna, se cene življenjskih potrebščin niso zvišale za več kot odstotek. Izračun švicarske banke Credit Suisse je celo pokazal, da bo letna inflacija v območju evra dosegla vsega 0,4 odstotka. Najboljši način, da bi se območje evra izognilo nevarnosti deflacije, je gospodarska rast, ki spodbuja trošenje gospodinjstev, držav in podjetij. A zato mora znova oživeti kreditni trg. Vendar na to vsaj kratkoročno ne gre računati, saj so banke že začele zniževati obseg tveganju prilagojene aktive (risk-weighted assets), da bi zadostile novim bančnim pravilom Basel III. Ob tem jih letos čakajo obremenitveni testi in pregledi bančnega premoženja. Profesor Viral Acharya iz NYU, svetovalec Evropskega odbora za sistemsko tveganje (ESRB), ter profesor Sascha Steffen iz berlinske Evropske šole za menedžment ocenjujeta celo, da bi poštena analiza okoli 130 bank območja evra pokazala 767 milijard evrov veliko kapitalsko luknjo. Samo francoske banke naj bi potrebovale 285 milijard evrov kapitala, nemške pa 199 milijard evrov.
