Direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašo Rink je potrdil, da je direktor javnega podjetja Vodovod - Kanalizacija Krištof Mlakar od leta 2002 najemnik neprofitnega stanovanja, za katero plačuje le 206 evrov. Mlakar je v kratkem odgovoru pojasnil, da se je leta 2001 prijavil na razpis stanovanjskega sklada, da bi rešil svoj stanovanjski problem, saj je pred tem z družino živel v najemniškem stanovanju. Dodal je, da je bil v času pridobitve stanovanja zaposlen na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in da je izpolnjeval pogoje za najem stanovanja. Pri tem pa ni izdal podatkov o tem, kakšna je bila takrat njegova plača.
»Absolutno kdo drug bolj nujno potrebuje neprofitno stanovanje,« je zadevo komentiral župan Zoran Janković in dodal, da ga približno ena tretjina obiskovalcev na dnevih odprtih vrat obišče zaradi stanovanjske stiske. Župan je zagotovil, da bo Mlakarja pokušal spodbuditi, naj svoj stanovanjski problem rešuje drugače. Hkrati je poudaril, da sklad nima pravice izseliti Mlakarja in družine, saj je »ta trenutek zakonito v stanovanju«.
Velja omeniti, da je zakonodaja, ko se je Mlakar prijavil na razpis, razlikovala med socialnimi in neprofitnimi stanovanji, pri čemer je za neprofitna stanovanja veljal nekoliko višji cenzus kot za socialna stanovanja. Prosilci, ki so pridobili neprofitno stanovanje, so morali plačati še lastno udeležbo v višini sedem odstotkov vrednosti dodeljenega stanovanja in varščino v višini treh odstotkov vrednosti istega stanovanja. Po Rinkovih podatkih je Mlakar izpolnjeval razpisne pogoje ter plačal 3500 evrov lastne udeležbe in 1500 evrov varščine.
Zakonodaja ne omogoča preverjanja nekaterih najemnikov
Rink je povedal tudi, da sklad doslej ni preveril, ali Mlakar še vedno izpolnjuje dohodkovne pogoje za najem neprofitnega stanovanja. Tega v skladu niso storili preprosto zato, ker nimajo zakonske podlage. Stanovanjski zakon namreč skladom daje pravico, da vsakih pet let preverijo upravičenost samo tistih najemnikov, ki so najemne pogodbe sklenili po uveljavitvi omenjenega zakona, torej po 14. oktobru 2003. Ker je Mlakar najemno razmerje s skladom sklenil 4. septembra 2002, sklad tako nima ustreznih vzvodov, da bi preveril njegove dohodke, niti da bi mu neprofitno najemnino spremenil v tržno.
Mlakar je zatrdil, da je pred dobrim letom sam preveril, ali še vedno ustreza pogojem iz najemne pogodbe. Ugotovil je, da njegov osebni dohodek, ki trenutno znaša 5200 evrov bruto, še vedno zadošča pogojem za neprofitno stanovanje.
Župan Zoran Janković je zatrdil, da ga je Mlakar lani obvestil, da stanuje v neprofitnem najemnem stanovanju. Ob tem velja omeniti, da je Mlakar na čelu javnega podjetja od leta 2007. Po Jankovićevih besedah je Mlakar ponudil, da bi plačeval tržno najemnino, ki je 25 odstotkov višja od neprofitne. To pomeni, da bi Mlakar za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje po novem plačeval slabih 260 evrov. Mlakar v svojem odgovoru na naša vprašanja ni navedel, da je pripravljen plačevati tržno najemnino.
Sklad ministrstvo večkrat opozoril na pomanjkljivost zakona
Javni stanovanjski sklad je sicer že nekdanje ministrstvo za okolje in prostor večkrat opozoril na to pomanjkljivost v zakonodaji, je zagotovil Rink. Brez ustrezne zakonodaje sklad po Rinkovih besedah nekaterih najemnih razmerij ne bo smel preverjati, niti spreminjati ne glede na to, kakšno je aktualno dohodkovno stanje najemnikovega gospodinjstva, samo zato, ker so pogodbe sklenili pred oktobrom 2003.
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so povedali, da pripravljajo podlage za po njihovem mnenju nujne spremembe stanovanjskega zakona. Pojasnili so, da bo spremenjeni zakon skladom omogočal, da bodo pri preverjanju upravičenosti najemnikov neprofitnih stanovanj uporabljali že vzpostavljen informacijski sistem. Na vprašanje, ali bodo stanovanjski zakon spremenili tudi tako, da bodo stanovanjski skladi lahko preverjali tudi najemnike, ki so pogodbe sklenili pred letom 2003, na ministrstvu niso odgovorili.