V iskanju zatočišč pred zimo, ki tudi v prihodnjih dneh obeta temperature krepko pod lediščem, so kijevski protestniki v noči na nedeljo zavzeli še eno vladno zgradbo, poslopje pravosodnega ministrstva. Maloštevilni varnostniki so jim ga mirno prepustili, protestniki so se v njem hitro zabarikadirali, hkrati pa razjezili pravosodno ministrico Jeleno Lukaš, ki je zagrozila, da bo nacionalni varnostni svet pozvala k uvedbi izrednih razmer po vsej državi, če se iz njega ne umaknejo. Temu pozivu se je priključil tudi vodja opozicijskega Udara Vitalij Kličko, a mu sprva protestniki niso prisluhnili. Pozneje mu jih je uspelo prepričati, tako da so včeraj popoldne demonstranti pravosodno ministrstvo zapustili, a se je praksa zasedbe javnih poslopij razširila iz Kijeva in nekaterih ukrajinskih mest na zahodu tudi v druga na vzhodu države, ki sicer velja za zaledje vse bolj osovraženega predsednika Viktorja Janukoviča.
Protesti se selijo tudi na vzhod
Poročila o protestih zunaj Kijeva so dokaj nezanesljiva. V mestu Sumi na severovzhodu Ukrajine, na meji z Rusijo, naj bi po poročanju tamkajšnjih medijev protestniki zasedli poslopje mestnega sveta, vodenje tega pa naj bi prevzel poslanec opozicijske Domovine Arsenija Jacenjuka, ki je v nedeljo zavrnil Janukovičevo ponudbo, da bi po preoblikovanju vladnega kabineta prevzel premierski položaj. O spopadih demonstrantov s policijo so poročali tudi iz Zaporožja, Čerkasija, Černihiva ter Odese in Harkova na vzhodu države, ki velja za bolj proruskega in naklonjenega Janukoviču ter vladajoči stranki, ki obljublja, da bo na današnjem izrednem zasedanju parlamenta upoštevala predloge opozicije glede protiprotestne zakonodaje, ki je sprožila zadnji protestni val, in jo ustrezno spremenila. Po zagotovilih Volodimirja Ribakova, predsednika vrhovne rade, na zasedanju ni predvidena razprava o morebitni razglasitvi izrednega stanja, da o tem oblasti v Ukrajini ne razmišljajo, pa je včeraj dejal tudi ukrajinski zunanji minister Leonid Kožara.
Širitev protestov na ukrajinski vzhod in pojav Janukovičevih privržencev na ulicah nekaterih mest z ruskimi zastavami v rokah vnašata še dodatno negotovost v dogajanja v državi, kjer živi kar zajetna ruska manjšina, ki predstavlja slabo petino 45-milijonskega naroda. Pretirane so trditve, da je Janukovič ruski človek v Kijevu, je pa njegovo zaledje vzhodnoukrajinskih tajkunov močno vezano na posle z Rusijo, čeprav Ukrajina kot celota beleži večjo blagovno menjavo z Evropsko unijo kot celoto. Kot most med EU in Rusijo bi se lahko Ukrajina uspešno razvijala, očitno pa so politične razprtije močnejše in se prek nje zdaj lomijo še zdaleč ne nepremostljiva nasprotja med Brusljem in Moskvo.
Kako izločiti Klička
Da je glavnim političnim akterjem bolj malo mar za državo, je dokazal že pretekli oblastni spopad med nekdanjim predsednikom Viktorjem Juščenkom, ikono oranžne revolucije Julijo Timošenko in Janukovičem, zgodba pa se ponavlja tudi med sedanjimi pogajanji s kravjimi kupčijami, kakršna je bila ponudba položaja podpredsednika vlade in ministra za humanitarna vprašanja Vitaliju Kličku, najbolj prepoznavnemu obrazu opozicije. Le dan zatem je namreč sodišče od Klička zahtevalo dokumentacijo o njegovem življenju in bivanju v Nemčiji in ZDA, ko je bil še aktivni profesionalni boksar. Pridobiti želi dokaze o njegovem plačevanju davkov in bivališčih, namen pa je jasen. V skladu z nedavno spremenjeno volilno zakonodajo ga lahko sodišče izloči kot predsedniškega kandidata, če mu dokaže, da je v zadnjih desetih letih nekaj časa stalno prebival v tujini in tam plačeval davke.
Podle igre sedanji kijevski režim igra tudi, ko gre za najnujnejšo zdravniško pomoč. Zdravnike na urgencah z zagroženimi kaznimi sili, da prijavljajo demonstrante, ki se zatečejo po pomoč. Po nepreverjenih podatkih jih je tako že več sto po zdravniški oskrbi pristalo v zaporih, zato nekateri zdravniki prostovoljno ponujajo ranjenim pomoč na priložnostnih lokacijah ob barikadah, označenih z rdečim križem, kot v vojnih razmerah.
