Več kot 30.000 pripadnikov ruske policije in drugih enot v okviru notranjega ministrstva bo od včeraj pa vse do konca olimpijskih iger uveljavljalo poseben nadzor, ki naj bi omogočil miren potek doslej najdražjih iger v času sodobnega olimpizma. Življenje na širšem območju Sočija je odslej podrejeno strogim varnostnim zahtevam, nad olimpijskimi prizorišči je od včeraj vzpostavljen tudi nenehen satelitsko usmerjan opazovalni sistem, območje ob črnomorski obali v velikosti skoraj pol Slovenije pa je razdeljeno v dve varnostni coni. Širša je tako imenovana prepovedana cona daleč naokoli Sočija, kjer že veljajo prepoved za vsa vozila, ki niso registrirana v tem mestu oziroma nimajo posebne dovolilnice, ter nekatere druge omejitve, kot na primer prodaja pirotehničnih sredstev. Notranja strogo nadzorovana cona pa obkroža olimpijska prizorišča, kamor bodo poleg tekmovalcev in spremljajočega osebja imeli dostop le še gledalci z vstopnicami in identifikacijskim dokumentom.
Izrinjeni prebivalci Sočija
Kakšnih dvesto prebivalcev Sočija je dan pred uveljavitvijo posebnih varnostnih ukrepov še izkoristilo za protest proti »ukradenim« olimpijskim igram. Z napisom »Prebivalci Sočija imamo igre, ne obiskovalci« so Moskvi sporočili, da so kot gostitelji potisnjeni povsem ob rob, saj jim bo ves spektakel dosegljiv le po televiziji ali pa prek omejenega števila dragih vstopnic za strogo varovana tekmovališča. Varnostne zahteve, ki spremljajo olimpijske igre že vse od terorističnega napada na ZDA leta 2001, so v Sočiju resda postavljene še višje kot v Salt Lake Cityju, Torinu in Vancouvru ter na poletnih v Atenah, Pekingu in Londonu. A za to obstaja zelo stvaren razlog – severnokavkaški terorizem z neposredno grožnjo vodje samooklicanega kavkaškega emirata, Doka Umarova, da jih bodo z »maksimalno silo« onemogočali. Nedavna samomorilska napada na tako imenovana mehka cilja – železniško postajo in trolejbus – v Volgogradu sta bila neposredno krvavo opozorilo pred igrami. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je vsa zadnja dejanja vezal na uspeh zimske olimpijade, je tudi zato pravoslavni božič preživel v Sočiju in očitno osebno nadzoroval vzpostavitev polne bojne pripravljenosti varnostnih sil.
Ranljivi mehki trebuh Rusije
Rusija je namreč v izredno težkem položaju. Pravzaprav nihče, vključno z Mednarodnim olimpijskim komitejem (MOK), ne dvomi, da bo varnost na igrah tako rekoč vodotesna, verjetnost, da bi prišlo do kakšnega terorističnega napada na samih prizoriščih, pa nična. Vendar s tem njihov miren potek še ni zagotovljen. Napad, kakršnemu smo bili priče v Volgogradu, najbližjem pomembnem prometnem vozlišču, lahko odvrne domače in tuje obiskovalce, vsaj slednje pa lahko od iger odvrne že vsak napad kjer koli v širni Rusiji. Nobene možnosti ni, da bi moskovske oblasti ustrezno stopnjo varnosti pred terorizmom zagotovile po vsej državi, čeprav so tamkajšnje varnostne sile v minulih mesecih preigravale vse mogoče scenarije. Med drugim so novembra lani v Rostovu izvedle obširno vajo s scenarijem, v katerem teroristi zasedejo bolnišnico.
Pod pritiskom mednarodne skupnosti je Putin pred dnevi preklical svoj avgusta lani sprejeti dekret o prepovedi protestnih akcij v Sočiju med olimpijskimi igrami. Kakšnega posebnega vpliva na tamkajšnjo varnost to ne bo imelo, saj mora biti vsak protest vnaprej prijavljen policiji, zanje so predvideni natančno izbrani kraji, glede na vse nadzore pa je tudi malo verjetno, da bi bili množični ali celo nasilni, če bi morebitne mednarodne gejevske proteste poskušali zmotiti kakšni domači obritoglavci.
Glede na to, da so zagovorniki svobodne spolne izbire pozivali k bojkotu olimpijskih iger v državi, ki je zakonsko izumila »homoseksualno propagando« in jo prepovedala, če bi lahko dosegla mlajše od 18 let, so na igrah tovrstni protesti pričakovani. Manj verjetno je, da bomo priče zborovanjem proti Putinu, ne nazadnje tudi zato, ker sam MOK uradno nasprotuje kakršni koli politizaciji olimpijskih iger.
