Resda gre za najslastnejše dobrote, ki bi se jih kateri koli dan med letom lotili z veliko radostjo, a kar je preveč, je preveč! Že od sobote narezan pršut in tri dni star tatarski ne gresta nikomur več v slast. Ampak hrane se ne meče proč, zlasti ne v takšnih svinčenih časih, poleg tega prazen žakelj ne stoji pokonci in nujno je napolniti baterije po bolj ali manj prekrokanih praznikih. Konec koncev se po jutru dan pozna in enako bi lahko rekli za novo leto – če ga začnemo slabo, se nam ne piše nič dobrega. Ponekod imajo na prvi dan novega leta navado jesti še posebej obilno, denimo v Estoniji, kjer je zapovedanih kar sedem obrokov, kar naj bi prineslo celoletno blagostanje. Pri nas ni tako hudo, imamo pa navado na novega leta dan pogreti lansko sarmo. Po izvirni recepturi slednja sicer sploh ni pripravljena iz svinjine, kakor pogosto zmotno mislimo, a če ji dodamo na drobno narezan pršut oziroma sarme pred pogrevanjem zavijemo v že malo posušene rezine, ki so ostale od silvestrske večerje, bomo zeljnim zvitkom, polnjenim z mesom, dodali najimenitnejšo gurmansko dodano vrednost. Če smo za prvi dan novega leta načrtovali primorsko joto, ki se na tak dan neverjetno prileže, tudi vanjo brez skrbi vmešamo drobno narezan pršut. A da ne bo kdo rekel, da propagiramo le naše avtohtone kraške mesnine – enako dobro se bodo odrezale rezine prekajenih suhih salam ali klobas, tudi rezine kuhanih kranjskih in celo pečenke, da ne bo pomote. Če ne verjamete, poskusite – ne bo vam žal. Zagotovo namreč drži, da nič ne spravi ostankov pokonci bolj kot kuhanje ali pečenje v družbi drugih živil. Podobno velja za vse vrste že narezanih, čeprav malce posušenih mesnin, ki jih lahko primešamo različnim toplim jedem, s čimer jim povrnemo značaj. Ste kdaj poskusili praženi krompir, ki mu že med praženjem čebule dodamo nasekljane ostanke suhih mesnin? Še naše babice bi pohvalile! Podobno se lahko znajdemo z ostanki narezanega sira. Če je že presušen, ga naribamo na testenine ali z njim brez skrbi pripravimo pico. Nemara ga popečemo na koščkih (starega) kruha, ki jih vložimo v govejo ali francosko čebulno juho, konec koncev lahko sir po švicarski navadi pretalimo v fondi, čeprav je praznikov konec. Na tak način bi se znebili tudi posušenega kruha, ki ga sicer lahko porabimo na razne načine. Če se nam ne ljubi takoj, ga lahko zamrznemo in kadar koli porabimo za pripravo koroškega kruhovega hrena, če mu primešamo govejo juho in nariban hren, ali kruhovih cmokov. Za vse to ni primeren le navaden bel kruh, črni se bo neredko izkazal še bolje. Aha, boste rekli, kam pa naj z ostanki tatarskega bifteka, »zamazanega« z maslom, majonezo, olivami, feferoni in še čim. Nič lažjega! Ste že slišali za hamburški zrezek? Ostanke »zamazanega« tatarskega pregnetemo v nekakšno pleskavico in enostavno spečemo v ponvi. Tako so v Hamburgu prvič storili v 17. stoletju, iz tega pa je nastal tudi današnji približek, hamburger, ki s prvotno gurmansko specialiteto razen oblike nima več ničesar skupnega. Pečeni biftek, ki smo mu zakrili vse sledi silvestrske namizne kariere, hkrati pa smo mu znatno podaljšali svežino, postrežemo s poljubno prilogo kakor vsak drug zrezek, poleg pa ponudimo popečeno zelenjavo, denimo papriko, ki nam je ravno tako ostala. Najznačilnejše silvestrske jedi smo s tem rešili, vprašanje, kam z odvečno francosko solato, pa ostaja odprto. Nemara poskusite tudi to popeči, rezultate nam vsekakor sporočite!