Se bo del nepojasnjeno pridobljenega premoženja tajkunov, davčnih utajevalcev, kriminalcev in nenazadnje politikov vendarle prelil v davčno blagajno ali pa bo znova potrebno vračanje davkoplačevalskega denarja zaradi neustavnosti zakonov kot v primeru Marjana Kramarja, nekdanjega predsednika uprave NLB, ki mu je država najprej za nazaj dodatno obdavčila nagrado, ustavno sodišče pa je v torek ustrezni zakon razveljavilo?
Predlog novele zakona o davčnem postopku, ki je včeraj v državnem zboru (DZ) prestal drugo obravnavo, določa bistveno višjo obdavčitev nepojasnjenega premoženja. Medtem ko je bilo to doslej obdavčeno po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov, bo z novim letom treba zanj plačati kar 70 odstotkov davka. Davčna uprava (Durs) bo lahko premoženje, za katerega posameznik ne more dokazati, da ga je pridobil po zakoniti poti, preverjala in obdavčila za deset let nazaj (doslej pet let).
Na predlog zakona so se že poleti ostro odzvali v Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS). Po njihovem mnenju je obdavčitev pretirana, podaljšanje obdobja pa v praksi neizvedljivo, saj vse določbe v drugih zakonih in predpisih zahtevajo zgolj petletno hranjenje dokumentacije. ZDSS je opozorila tudi na nedopustnost ukinitve sklepnega razgovora pred izdajo zapisnika in predlaganja dodatnih dokazov po izdaji zapisnika.
Bo tudi ta zakon padel na ustavnem sodišču?
Stališčem davčnih svetovalcev je pred 14 dnevi na odboru za finance in monetarno politiko v določeni meri pritrdila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Opozorila je, da je hkratno podaljšanje obdobja odmere davka in zvišanje davčne stopnje zaradi učinkovanja za nazaj lahko v neskladju z ustavo, saj posega v pridobljene pravice posameznika.
Na finančnem ministrstvu zagotavljajo, da so že v fazi priprave besedila natančno preučili morebitno retroaktivnost in ugotovili, da ustavna načela niso kršena. Postopki, ki še potekajo, se bodo po pojasnilih ministrstva dokončali po pravilih sedanjega zakona, o istem premoženju pa se ne bo moglo ponovno odločati. Novi zastaralni roki naj bi tako začeli teči šele ob novem postopku.
Predlog novele sicer prinaša še nekaj pomembnih rešitev. V primerih, pri katerih obstaja sum, da je bilo utajenih več kot 50.000 evrov, bo po novem mogoče obvezno zavarovanje ter pridobitev zastavne pravice na premoženju oziroma nepremičnini dolžnika – po veljavni ureditvi lahko Durs osumljencu prepove zgolj razpolaganje s premoženjem. Ker se pogosto dogaja, da davčni dolg zaradi dolgih sodnih ali insolvenčnih postopkov zastara, pa se uvaja tudi tako imenovano zadržanje zastaranja postopkov, ki ne šteje v čas zastaralnega roka.
Onemogočanje izterjave s prenosom premoženja dolžnika na druge osebe namerava vlada preprečiti z razširitvijo kroga oseb, ki so porok za plačilo dolga. Medtem ko se po sedanji ureditvi davek lahko izterja le iz premoženja ožjih družinskih članov, ga bo odslej mogoče izterjati tudi od vseh drugih povezanih oseb, ki so sporno premoženje pridobili od dolžnika zastonj ali po nižji ceni od tržne. Mednje sodijo pravne in fizične osebe ali njihovi družinski člani, ki imajo v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti v kapitalu, upravljanju ali nadzoru.
Naj k temu dodamo, da so inšpektorji od leta 2008 izvedli več kot petsto postopkov ugotavljanja sumljivega premoženja in v okoli dvesto primerih ugotovili za dobrih 32 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti; od tega v letih 2011 in 2012 po 10 milijonov evrov, v letošnjem prvem polletju pa že za 6,3 milijona evrov.
Ostrejši nadzor in višje kazni za delo na črno
O sivi ekonomiji je včeraj razpravljala tudi vlada in sprejela predloge zakonov o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o inšpekciji dela. Zaradi učinkovitejšega boja proti sivi ekonomiji in kadrovske podhranjenosti inšpektorata za delo, ki je doslej bedel nad zaposlovanjem na črno, se je vlada odločila, da pristojnost za nadzor prenese na carinsko upravo (Curs) z njenimi mobilnimi enotami.
Predlog zakona denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno v povprečju zvišuje za okoli 25 odstotkov, na največ 26.000 evrov, najbolj za tako imenovano šušmarstvo (z 200 na 1000 do 5000 evrov), ob tem pa je predviden tudi odvzem premoženjske koristi, ki je pridobljena z delom na črno.
Druga pomembnejša sprememba se tiče osebnega dopolnilnega dela (pomoč v gospodinjstvu, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim na domu, izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč...), ki bo po novem obdavčeno po načelu »vsako delo šteje«. Za opravljanje takšnega dela bo treba vsak mesec po spletu (e-uprava) ali gotovinsko na upravni enoti plačati vavčer oziroma vrednotnico v višini devet evrov (sedem evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in dva evra za zdravstveno zavarovanje).
Prihodek iz osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta ne bo smel presegati dveh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji, torej okoli 2000 evrov neto. Predvideni stroški, ki bodo nastali zaradi vzpostavitve spletne aplikacije priglasitve osebnega dopolnilnega dela, naj bi znašali okoli dvesto tisoč evrov, ob predpostavki, da osebno dopolnilno delo aktivno opravlja okoli 3000 oseb, pa naj bi letni priliv v pokojninsko blagajno znašal 252.000 evrov, v zdravstveno blagajno pa 72.000 evrov.
Predlog zakona o inšpekciji dela vzpostavlja tripartitni svet inšpekcije dela, sestavljen iz socialnih partnerjev, ki bi bil strokovno posvetovalno telo inšpekcije. Poleg tega uvaja institut strokovnega pomočnika, ki bi razbremenil inšpektorja administrativnih nalog in bi lahko opravljal tudi enostavnejše naloge pri nadzoru.
