Brazilija bo kot gostiteljica prvenstva otvoritveno tekmo odigrala s Hrvaško 12. junija v Sao Paoulu. Preostali reprezentanci v skupini A sta še Mehika in Kamerun. »Zadovoljen sem z žrebom, saj sem si želel otvoritvene tekme proti evropski reprezentanci. Hrvaška igra lep nogomet, Kamerun je izkušen, Mehika je po tradiciji nevarna in nas zelo dobro pozna. Tekmeci se bodo morali prilagoditi tukajšnjim razmeram. V Braziliji smo mi gospodar in to je naša največja prednost,« je povedal selektor Brazilije Luiz Felipe Scolari, ki bo pod hudim pritiskom pričakovanj, saj bo neuspeh vse razen naslova svetovnega prvaka. Hrvaška in Brazilija sta igrali med seboj že v prvem krogu svetovnega prvenstva leta 2006 v Nemčiji, ko je Brazilija zmagala z 1:0 z golom Kakaja. Tudi hrvaški selektor Niko Kovač je vesel, da bodo igrali otvoritveno tekmo prvenstva.
Že v prvem krogu bo nekaj spektakularnih derbijev. V skupini B se bosta pomerili Španija in Nizozemska, finalista za zadnjega svetovnega prvenstva v Južni Afriki. V skupini F bosta Argentina in BiH igrali prvo tekmo na legendarni Maracani. Novembra na prijateljski tekmi je Argentina brez Messija premagala BiH z 2:0.
V skupini G bodo Nemci otvoritveno tekmo odigrali s Portugalsko na čelu s Cristianom Ronaldom. Elf čaka težak dvoboj v skupini tudi z ZDA, ki jo vodi nemški rojak Jürgen Klinsmann, selektor Nemčije na svetovnem prvenstvu leta 2006. »Ker domače igrišče ekipi da neko posebno moč, je največji favorit turnirja Brazilija. Argentina je postala močna ekipa. Kolumbija je trenutno ena najboljših reprezentanc na svetu. Izmed evropskih reprezentanc so stalno med favoriti Španija, Italija in Nizozemska,« je napovedal selektor Nemčije Joachim Low.
Platini ima preprosto računico
Svetovno prvenstvo pa je skozi zgodovino doživelo številne spremembe, med njimi tudi pri formatu tekmovanju. Sedanja oblika, ko je na prvenstvu 32 reprezentanc, je v veljavi od mundiala leta 1998 v Franciji, toda naslednje prvenstvo v Braziliji bo morda zadnje v tem formatu. Predsednik Evropske nogometne zveze Michel Platini, ki želi na kongresu leta 2015 priti še na čelo Svetovne nogometne zveze, ima namreč predlog, da bi na SP leta 2018 nastopilo kar 40 reprezentanc. S tem bi nadaljeval trend, ki ga je vpeljal že za evropskem prvenstvu, ko je število udeleženk povečal s 16 na 24 reprezentanc. Platinijeva računica je preprosta. Več držav udeleženk namreč pomeni več navijačev, več prodanih televizijskih pravic, več prodanih artiklov, vse pa ima isti skupni imenovalec – več denarja v blagajni Uefe in Fife.
Največ pozornosti bo tokrat požela skupina z Urugvajem, Kostariko, Anglijo in Italijo, izraz »skupina smrti« pa so sploh prvič uporabili mehiški novinarji, ko so s tem nazivom poimenovali skupino na SP 1970, ko je žreb združil Brazilijo, Anglijo, Romunijo ter Češkoslovaško. Toda če bi izbirali najtežjo skupino vseh časov, pa ne moremo mimo skupine na SP 1982, ko so se na drugi ravni tekmovanja v isti skupini znašle braniteljica naslova Argentina, večna favoritinja Brazilija ter kasnejša prvakinja Italija, v polfinale pa je napredovala zgolj ena reprezentanca.
Poleg nogometašev pa so na svetovnih prvenstvih med glavnimi akterji tudi sodniki. Največ kartonov je na eni tekmi dosodil Rus Valentin Ivanov, ki je na SP 2006 v osmini finala med Portugalsko in Nizozemsko pokazal štiri rdeče kartone ter 16 rumenih kartonov. Precej napak, ki so jih videli vsi razen sodnika, se je dogodilo tudi na prejšnjem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Od nepriznanega zadetka Angleža Franka Lamparda proti Nemčiji, ko je bila žoga skoraj meter čez črto gola, do neupravičeno razveljavljenega gola Združenih držav Amerike na tekmi proti Sloveniji, ko je četo Matjaža Keka pred porazom rešil malijski sodnik Koman Coulibaly. Med zadnjimi prvenstvi je nemogoče spregledati še sodniško pomoč, ki jo je v osmini finala proti Italiji in v četrtfinalu proti Španiji na domačem prvenstvu leta 2002 prejela Južna Koreja. Nepozaben je tudi angleški sodnik Graham Poll, ki je na SP 2006 Hrvatu Josipu Šimuniću pokazal kar tri rdeče kartone, preden ga je na tekmi proti Avstraliji dokončno izključil. Med nogometaši pa bo v zgodovini za vedno ostal zapisan Italijan Claudio Gentile, ki je bil na SP 1982 na tekmi proti Argentini zadolžen za pokrivanje Diega Armanda Maradone, na tem dvoboju pa je napravil kar 23 prekrškov, čeprav je rumeni karton prejel že v prvi minuti.
