Združene države so se med prvimi v mednarodni skupnosti odzvale na najnovejše nemire na Tajskem. Tamkajšnjo vlado so včeraj pozvale, naj čim prej razrešijo nasprotja z dialogom, se izognejo nasilju in spoštujejo vladavino prava. »Zasedba javnih ali zasebnih stavb je nesprejemljiva pri razčiščevanju političnih razlik,« je sporočila tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki.

V Bangkoku so medtem po nedeljskem zavzetju finančnega ministrstva protivladni protestniki zavzeli še zgradbo zunanjega in blokirali nekatere druge vladne stavbe. Opozicijska demokratska stranka, ki stoji za sedanjimi protesti, obtožuje predsednico vlade Yingluck Shinawatra, da je samo lutka v rokah njenega brata Thaksina, ki ga je leta 2006 s premierskega položaja po številnih korupcijskih aferah odstranila vojska, ko je bil v tujini. Tam je ostal v eksilu, ker se ni želel soočiti za obtožbami v domovini, tokrat pa je njegove nasprotnike razjezil tudi poskus uvedbe amnestije zanj, ki je tajski senat na koncu vendarle ni potrdil.

Obračun s Thaksinovim režimom

»Naš edini cilj je dokončni obračun s Thaksinovim režimom,« sporočajo protestniki, ki so sprožili najhujšo politično nestabilnost na Tajskem po krvavih nemirih leta 2010, ko je v spopadih z varnostnimi silami umrlo devetdeset ljudi. Tedaj je bila tarča protestnikov vlada demokratske stranke, trimesečni nemiri so vodili v parlamentarne volitve, na katerih je z večino glasov zmagala nekdanja Thaksinova stranka, ki se je medtem zaradi prepovedi delovanja dvakrat preimenovala in pregrupirala. Šestinštiridesetletna Yingluck Shinawatra je s populističnim nastopom osvojila tajski sever in severovzhod, bogat z volilnimi glasovi, sicer pa bolj reven, ker gre za kmetijska območja. Kot prva ženska je v tej južnoazijski kraljevini zasedla položaj predsednice vlade, njena absolutna volilna zmaga leta 2011 pa je pomenila tudi boleč poraz za siceršnjo vladajočo bangkoško elito generalov, kraljevih svetovalcev, poslovnežev in birokratov tamkajšnjega srednjega razreda, ki so podpirali demokratsko stranko in javno razglašali nezaupanje do populističnega tajkuna Thaksina in njegove sestre.

Po dveh letih relativnega miru so nasprotja med glavnimi političnimi protagonisti na Tajskem ponovno vzplamtela. Po vojaškem udaru leta 2006 so tamkajšnja sodišča odstavila dva premierja, prepovedala štiri politične stranke, v zapor spravila tri predsednike volilnih komisij in prepovedala politično delovanje več kot 220 politikom.

Tudi tokrat bo glavna pozornost namenjena tajski vojski. Od leta 1932, ko je ta država postala ustavna monarhija z izvoljenim parlamentom, je doživela osemnajst vojaških udarov – nekatere uspešne, druge ne – in še vrsto diskretnih posredovanj vojaškega vrha pri oblikovanju vladnih koalicij z nesporno podporo rojalističnemu političnemu krilu, ki mu je trn v peti populistični Thaksin s svojim očitno močnim omrežjem, ki ga obvladuje iz tujine. Premierka Yingluck Shinawatra se je sedanjim protestom zoperstavila z uvedbo izrednega stanja v Bangkoku in nekaterih okoliških krajih, skupaj s provinco Samut Prakarn z glavnim tajskim letališčem, ki je bilo prizorišče protestniške blokade pred tremi leti. Obljubila je, da ne bodo uporabili sile pri okupaciji vladnih poslopij, zato so se v nekaterih protestniki brez težav utaborili, policija pa njihovo zbiranje preprečuje s policijsko uro, nadzornimi točkami na cestah in omejeno svobodo gibanja prebivalstva.

Zasedbe brez odpora

V zgradbi finančnega ministrstva tako po navedbah prič ni bilo skoraj nobenega policista. »Vlada si ne more privoščiti uporabe sile, saj bi bilo to njen takojšen pokop,« trdi Boonyakiat Karavekphan, politični analitik z bangkoške univerze Ramkamhaeng. »Njena edina možnost je, da dovoli okupacijo in se izogiba širšemu sporu s protestniki,« dodaja. Včeraj se je val protestov širil tudi proti drugim vladnim zgradbam, sedežu vojske in državne televizije, skupen poziv demonstrantov pa je bil: »Izginite!« Podporniki sedanje premierke in njenega brata so se medtem zbrali na enem od stadionov petnajst kilometrov zunaj središča Bangkoka. Protestirali so proti odločitvi ustavnega sodišča, ki je zavrnilo vladni predlog, da bi bil po novem zgornji dom parlamenta neposredno izvoljen, kar bi v praksi pomenilo, da bi tudi v njem najverjetneje dobila večino vladajoča stranka s Thaksinom kot bratom iz ozadja. de, agencije