Vesna Pusić in Karl Erjavec sta se v Zagrebu srečala prvič po začetku javnih nesoglasij glede vsebine in izvajanja memoranduma o Ljubljanski banki, ki sta ga državi potrdili marca in s katerim se je odprla pot slovenski ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe k EU. Izjave po srečanju so pokazale, da razhajanja ostajajo. Novost je bila morda le, da je Pusićeva javno nekajkrat omenila možnost reševanja problema z arbitražo. O tej možnosti sta pred časom razpravljala tudi oba s strani vlad imenovana finančna strokovnjaka za iskanje rešitve glede Ljubljanske banke France Arhar in Zdravko Rogić, ki sta bila včeraj tudi prisotna na srečanju.
Negotovost, ki bo prišla po dveh letih
Erjavec je včeraj dejal, da bi morala Hrvaška doseči ustavitev tožb na hrvaških sodiščih proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, pogajanja o tem pa bi se morala nadaljevati v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ. Ustavitev tožb bi po besedah Erjavca morali doseči na podlagi memoranduma, ki ustavitev tudi določa in ki je po trditvah Slovenije meddržavna pogodba.
Hrvaška na drugi strani predlaga mirovanje tožb na podlagi zakona o pravdnem postopku, s čimer po lastnih besedah spoštuje memorandum. Zakon o pravdnem postopku v sedanji obliki omogoča mirovanje postopkov največ dve leti. To pa ni sprejemljivo za Slovenijo. »Slovenija ne bo dala soglasja za tako imenovani zastoj,« je dejal Erjavec. Po njegovem slovenski poslanci nikoli ne bi glasovali za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU, če bi vedeli, da postopki ne bodo ustavljeni za ves čas iskanja končne rešitve spora, ampak za največ dve leti. Kot je dejal, je glavna bojazen Slovenije, da bi se postopki nadaljevali, če v roku dveh let ne bi našli rešitve. Možnost, da bi jo v tem času našli, pa ni ravno velika glede na to, da se pet držav naslednic SFRJ o prevzemu jamstev za devizne vloge že več kot deset let sploh ni pogajalo.
Pusićeva je dejala, da Hrvaška memorandum spoštuje, saj je ponudila mirovanje postopkov na podlagi zakona o pravdnem postopku, s tem pa se niso strinjali odvetniki Ljubljanske banke. Po njenih besedah memorandum tudi ni mednarodna pogodba, kar je nedavno presodilo tudi eno od hrvaških sodišč, zato bo s postopkom proti LB in NLB nadaljevalo. Pri tem je Erjavec opozoril, da nasprotno hrvaška stran nima težav s prekinitvijo postopkov za čas do dosega končne rešitve v okviru sukcesije v primeru, ko gre za vračanje kreditov, ki jih hrvaška podjetja dolgujejo Ljubljanski banki.
Pusićeva je včeraj tudi dejala, da je Hrvaška pripravljena na arbitražo o tem vprašanju. Državi sta se k arbitraži že zatekli pri reševanju največjega vprašanja med državama, namreč mejnega spora. Glede Ljubljanske banke se v zadnjem času o tem ni glasneje govorilo. Je pa Arhar pred časom za Dnevnik dejal, da sta to možnost z Rogićem premlevala kot eno od mogočih. Glede na slišano je tej možnosti bolj naklonjena Hrvaška. Še ena možnost, ki je bila na mizi finančnih strokovnjakov, je sprememba nasledstvenega sporazuma, tako da za nadaljevanje pogajanj o jamstvih za devizne vloge ne bi bilo potrebno soglasje vseh naslednic, ampak le glasovi večine.
Eno manj prijetnih srečanj
Slovenija namreč vztraja, da je potrebno vprašanje prevzema jamstev nekdanje federacije za devizne vloge občanov rešiti prav v okviru pogajanj o nasledstvu SFRJ. Nasledstveni sporazum določa, da se je potrebno o tem pogajati pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave v Baslu. O tem, ali je ta pripravljena zadostiti kriterijem pokroviteljstva, pa so pogledi Slovenije in Hrvaške prav tako različni. Zaradi tega so poskusi, da bi se naslednice znova zbrale pod okriljem BIS, padli v vodo. Marčevski memorandum določa, da bosta Slovenija in Hrvaška »aktivno nadaljevali pogajanja pod okriljem BIS v skladu s sporazumom o nasledstvu«. Na podlagi tega dela memoranduma sta Pusićeva in Erjavec poleti pisala BIS, a dobila odgovor, ki si ga vsaka stran razlaga po svoje.
Erjavec in Pusićeva sta sicer poudarila tudi dobre odnose med državama, a je bilo tokratno srečanje očitno eno bolj napetih. Kot je poročala Televizija Slovenija, se namreč Erjavec po pogovorih ni udeležil predvidene večerje v Zagrebu, ampak je odpotoval v Ljubljano. Diplomatski viri so že prej napovedovali, da bo minister na tem srečanju zelo odločno zahteval spoštovanje memoranduma, a sodeč po izjavah po srečanju ni nobenega premika. Ministra sta sicer dejala, da bosta rešitev iskala še naprej.