Mariborčan dalmatinskih korenin po očetu je včeraj popoldne že vodil prvi trening. Prva tekma ga čaka v četrtek v Wiganu s tamkajšnjim istoimenskim angleškim drugoligašem v drugem krogu evropske lige.
Da je Maribor kultni in z naskokom največji ter najbolj prestižni slovenski klub v vseh športnih panogah v državi, je bilo očitno po zanimanju medijev za predstavitev novega trenerja. Le slabe tri ure po tistem, ko je sta si športni direktor Zahović in Šimundža v deževnem ponedeljkovem jutru dokončno segla v roke in so bila v naglici razposlana vabila za predstavitev, je bila soba za tiskovne konference v Ljudskem vrtu nabito polna in v nestrpnem pričakovanju, komu je zaupan novi preporod kluba.
Šimundža, ki je še v nedeljo popoldne vodil Aluminij na tekmi druge lige v Šmartnem ob Paki, je pred novinarje stopil odločno in v skladu s samozavestjo in zmagovalno miselnostjo, ki jo je kazal že kot igralec in kasneje ambiciozen trener naraščaja v mariborskem Železničarju, pomočnik trenerja Pavla Pinnija v Celju (2007) ter Darka Milaniča v Mariboru (2008–2011) in glavni trener v Muri (2011–2012), GAK (jesen 2012), Muri (spomlad 2013) in Aluminiju (jesen 2013). »Klub želim dvigniti na najvišjo možno raven. Do sebe sem izredno zahteven, enako bom do svoje ekipe. Trener Maribora sem 24 ur na dan, enako bom zahteval od igralcev. Prvi cilj je čim hitrejša stabilizacija ekipe, povrnitev zmagovalne miselnosti in pripeljati ambicioznost do najvišje možne ravni,« je uvodoma povedal Ante Šimundža, ki je že v prvi sezoni samostojnega trenerskega dela zablestel, ko je Muro kot novega prvoligaša z zadnjega mesta pripeljal do nastopa v Evropi, v naslednji pa moštvo kljub velikim finančnim težavam v Murski Soboti po tekmovalni plati obdržal v ligi.
Ocene, kakšna je trenutna telesna, tehnična in taktična pripravljenost mariborske ekipe, še ni želel dati, ker mora priti do informacij s pogovori s sodelavci in skozi treninge. »V primerjavi z obdobjem, ko sem bil pomočnik trenerja Milaniča in smo gradili temelje, je ekipa napredovala, odrasla, dozorela in ima precej več izkušenj glede težkih tekem. Poznam večino igralcev, ki so postali zrelejši in izkušenejši fantje oziroma moški. Če bi se zadovoljili s trenutnim stanjem, pomeni, da nismo ambiciozni. Tudi ko si najboljši, si vedno želiš narediti še korak naprej,« je preudarno odgovarjal Šimundža, ki je bil kot igralec nogometni popotnik. Poleg Slovenije (Maribor, Šmartno ob Paki) je igral še na Japonskem, Švedskem, v Švici, Franciji in Srbiji.
Šimundža je kot napadalec postavljal mejnike. Leta 1992 je dosegel sploh prvi gol Maribora v evropskih tekmovanjih, leta 1999 pa prvi zadetek v ligi prvakov, ki je prinesel prestižno zmago nad ukrajinskim gigantom Dinamom v Kijevu. Po devetih letih in Matjažu Keku je Šimundža znova Mariborčan na klopi nogometnega kluba. »V Mariboru je najtežje trenerju domačinu. To sta moje mesto in klub, v katerem sem doživel najlepše trenutke. Tako kot je to prijetno, je tudi težko. Odmisliti moram vse zunanje vplive in se osredotočiti na delo. Maribor je nov korak v moji karieri, da lahko delujem v zelo zahtevnem in ambicioznem klubu,« je razmišljal Šimundža. Na ukvarja se s tem, ali bo njegov način dela bližje metodam Milaniča ali Čačića, ampak se bo držal svojega sloga in sistema igre, torej takšnega, za katerega meni, da je najboljši za trenutno zasedbo. Povsem je osredotočen na trenerski debi z Wiganom, o tekmi z Olimpijo v nedeljo v Ljudskem vrtu sploh še ne razmišlja.
