Zastor je padel, košarkarska vročica se je polegla in življenje številnih Slovencev se bo počasi vrnilo v ustaljene tirnice. Evropsko prvenstvo, ki je bilo skoraj tri tedne v središču zanimanja slovenske javnosti, je poželo precej pohval. Slovenski navijači so pokazali, da resnično čutijo košarko, da jo imajo radi. Reprezentanci so stali ob strani tako v dobrih kot slabih trenutkih. S tega vidika je bilo prvenstvo prav gotovo uspešno. Kaj pa z organizacijskega? Organizatorji pravijo, da je tudi po tej plati tekmovanje najboljših košarkarskih moštev na stari celini uspelo, pritrdila sta jim tudi predsednik Fiba Europe Cyriel Coomans in generalni sekretar Kamil Novak.
»Skupaj z našimi junaki nam je uspelo združiti celotno Slovenijo. Pokazali smo, da lahko Slovenija organizira eno največjih športnih prireditev na svetu,« zadovoljstva ni skrival Aleš Križnar, direktor Eurobasketa 2013. Prvenstvo si je glede na velikost dvoran ogledalo okoli deset odstotkov več ljudi kot pred dvema letoma v Litvi, za kar ima precej zaslug drugačen način prodaje vstopnic, kajti te so bile prvič do zdaj v prodaji za vsako posamezno tekmo, ne za posamezen dan. Tudi zaradi tega so verjetno presegli načrt prodanih vstopnic. Načrtovali so, da bodo košarkarski navdušenci kupili okoli 145.000 vstopnic, na koncu so jih blizu 190.000. Po drugi strani ravno zaradi tega dvorane niso bile tako polne, kot bi bile, če bi bilo mogoče vstopnice kupiti za posamezne dneve. Največ vstopnic so pokupili slovenski navijači, sledili so jim hrvaški (več kot 25.000), italijanski (več kot 15.000), litovski in makedonski (več kot 2500). Skupno je Slovenija gostila 55.000 ljudi iz tujine (pričakovali so jih 30.000).
Okoli 40 milijonov za gospodarstvo
Bilanca prvenstva bo znana do konca leta, prve ocene o tem, kaj bo s finančnega vidika prineslo tekmovanje, pa so že znane. Organizatorji so prepričani, da bo projekt končan vsaj s pozitivno ničlo. »Cilj je bil, da prvenstvo zaključimo z dobičkom in ga v sodelovanju z državo reinvestiramo v nov zagon slovenske košarke, v začetek gradnje košarkarskega centra,« je dodal Križnar, ki je navedel še nekatere podatke. Celotni operativni stroški so znašali okoli deset milijonov evrov, prihodki od sponzorjev so bili v skladu s pričakovanji, število tujih gostov je bilo večje od pričakovanj, a je bilo veliko enodnevnih obiskovalcev. Tako je bilo nočitev nekoliko manj, razlog za to pa je iskati tudi v slabih letalskih povezavah, kar je širši slovenski problem. Vseeno naj bi število vseh nočitev preseglo sto tisoč. Le uradne osebe so koristile 20.000 nočitev, predstavniki medijev 10.000. Kolikšen priliv je s košarkarskim prvenstvom dobilo celotno slovensko gospodarstvo, še ni mogoče natančno oceniti, a je Križnar prepričan, da bodo cilj (40 milijonov evrov) dosegli. »To pomeni, da si je država skozi DDV povrnila vložek kotizacije, ki je znašal šest milijonov evrov,« je dejal.
Medtem ko uradni podatki, ki jih je razkril organizator, kažejo na to, da bi s finančnega vidika prvenstvo utegnilo biti uspešno, se nekaj podobnega obeta tudi pri promociji. In sicer z dveh vidikov. Ni dvoma, da je prvenstvo poskrbelo za veliko reklamo košarkarske igre v Sloveniji, zato košarkarska zveza pričakuje porast ukvarjanja s tem športom pri otrocih in mladini. Drugi je povezan s promocijo Slovenije kot privlačne turistične točke. »Slovenija je dosegla takšen promocijski učinek, ki bi ga težko s kakršno koli drugo podobno akcijo. Sadove projekta bo država lahko še dolgo žela,« je dodal Križnar. K temu lahko dodamo še pozitivno ozračje, ki ga je med ljudi prineslo prvenstvo, in uspešno promocijo slovenske reprezentance. Ta je namreč dobila široko podporo tudi ob porazih, kar je v slovenskem športu redek, če ne edinstven primer. Težko se je spomniti, kdaj so slovensko ekipo v katerem koli športu ob petem mestu na mednarodnem tekmovanju navijači klicali junaki. Na tem področju je bil PR košarkarske zveze zelo aktiven.
Kljub vsemu je bilo nekaj pomanjkljivosti. Prvenstvo se je začelo z nejevoljo hrvaških navijačev, ki so bili zmedeni, ker mnogi niso vedeli, da morajo vavčer zamenjati za vstopnico, zato so zamujali na tekmo s Španijo. Nezadovoljstva je bilo še nekoliko več, ko so italijanski navijači kupili napačne vstopnice za tekmo s Slovenijo, ker je bil sprva objavljen napačen spored. Slovenski organizatorji so za prvi zaplet pojasnili, da so navijače dovolj ažurno informirali in da zato krivda ni njihova, za drugega pa so dejali, da je odgovornost na strani Fibe Europe, ki je objavila spored tekem. Iz vrst reprezentanc večjih pripomb ni bilo slišati. Pritožbe selektorja Srbije Dušana Ivkovića, ki se je pred začetkom turnirja pritoževal zaradi gneče v hotelu v Kranjski Gori, so bile bolj ali manj osamljene.
Zmotil ga je le zaprt hotel
Medtem ko so slovenski organizatorji in Fiba Europe po pričakovanjih polni hvale na svoj račun, smo za mnenje vprašali tudi nevtralne udeležence prvenstva. Med te spada Vladimir Stanković. Izkušeni novinar iz Srbije, ki 21 let živi v Španiji, je bil na 15 evropskih prvenstvih. V Ljubljani je poročal za kultni katalonski športni časopis Mundo Deportivo. Tudi on večjih pomanjkljivosti ni zaznal. »Vse je bilo v redu. Pogoji za delo novinarjev so bili med boljšimi doslej. Imeli smo veliko udobnih delovnih mest. Prvenstvo je bilo korektno organizirano. Govoril sem z Boro Stankovićem. Tudi njemu se zdi, da je bilo vse v redu. To, da na nekaterih tekmah ni bilo veliko gledalcev, pa niti ni stvar organizatorjev. No, morda so s prodajo vstopnic za posamezne tekme napravili napako. A je za končne sodbe treba počakati na bilanco prvenstva,« s športnega vidika razmišlja Vladimir Stanković. Ko so prodajali vstopnice za celoten dan, je bilo vzdušje na nekaterih tekmah namreč boljše, prihodkov pa najverjetneje manj. Slovenski organizatorji so se odločili, da dajo prednost finančnemu vidiku. »Sicer pa v španskih medijih nisem zaznal nobene kritike na račun organizacije. Resda ni bilo niti pohval, vendar če ni kritike, to pomeni, da je vse v redu. Tudi sam nimam pripomb. Zagotovo ugled Slovenije v košarkarskem svetu po tem prvenstvu ne bo manjši, lahko je le večji. Drugo vprašanje je, ali bo Slovenija zadovoljna s turističnim izkupičkom.«
Stanković se je le stežka spomnil kakšne pomanjkljivosti. Prepričan je, da je bilo prvenstvo na ravni zadnjega v Litvi in tudi preostalih v tem tisočletju, ki so bila po njegovem mnenju tudi najboljša doslej. To pripisuje zaostrenim kriterijem, ki jih narekuje Fiba Europe, napredku tehnologije in novim dvoranam (ljubljanska mu je bila všeč). Ene pomanjkljivosti pa se je vendarle spomnil. V drugem in tretjem delu prvenstva so vse reprezentance z izjemo Slovenije bivale v istem hotelu. To se mu zdi dobra ideja, manj je bil navdušen nad tem, da je bil hotel zaprt za preostale obiskovalce. »To ni dobro. Na tak način preprečujejo novinarjem, da bi opravljali svoje delo, da bi izmenjavali informacije, kar je eden od namenov velikih tekmovanj. Če si neka reprezentanca ne želi prisotnosti novinarjev, to razumem. Ampak, če kakšna ekipa nima nič proti temu, ne vidim razloga, zakaj nas ne bi pustili v hotel. Veliko tekmovanje je vedno neke vrste sejem, kjer ljudje izmenjujejo informacije, pri čemer nobena omejitev ni dobra,« je dejal. Aleš Križnar je pojasnil, da se je tako odločil organizator Eurobasketa 2013, ker so želeli reprezentance obvarovati pred pritiski navijačev in medijev.
