Sum zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Mercatorja in petkove preiskave pri prvem možu Nove Ljubljanske banke so bili pri članih nadzornega sveta banke očitno kaplja čez rob. Nadzorniki NLB so namreč po naših informacijah na sobotni izredni seji predsednika uprave banke Janka Medjo pozvali k odstopu. Pozivu k odstopu po neuradnih informacijah ni nasprotoval noben od članov nadzornega sveta, vendar Medja kljub očitni izgubi zaupanja med nadzorniki s funkcije predsednika uprave ni želel odstopiti.
Nadzorniki brez mnenja komisije z zvezanimi rokami
Čeprav so nadzorniki na zahtevo podpredsednika nadzornega sveta Gorazda Podbevška (ta je izredno sejo sklical) na seji razpravljali, ali je Medja še vedno primeren za položaj predsednika uprave, o njegovi razrešitvi nato niso glasovali, saj za to niso imeli pravne podlage. Po direktivi EU, ki jo je pred kratkim v svoja pravila vključila tudi Banka Slovenije in ki že v primeru okrnitve ugleda in dobrega imena banke omogoča razrešitev člana uprave ali nadzornega sveta, mora namreč svoje mnenje o primernosti člana uprave oziroma nadzornika najprej podati posebna komisija. Toda ta komisija v NLB svojega dela za zdaj sploh še ni začela, saj ni jasno niti, kdo jo oblikuje, nadzorniki ali banka, torej podrejeni Janku Medji. Če bi nadzorniki brez tega mnenja že v soboto razrešili Medjo, bi ta po sodni poti njihovo odločitev lahko izpodbijal in celo zahteval odškodnino. Svoje stališče glede tega bo moral torej v naslednjih dneh povedati tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, pri čemer naj bi si nadzorniki NLB prizadevali, da bi se postopek kar se da hitro zaključil.
Arhar pripravljen v dobro banke odstopiti
Komisija pa bo morala izdelati tudi mnenje o Francetu Arharju oziroma njegovi primernosti za predsednika nadzornega sveta NLB. V petek so namreč kriminalisti opravili razgovore tudi z Arharjem, ki pa ima po lastnih pojasnilih v postopku le status priče in ne osumljenca. Toda v nasprotju z Medjo, ki se na vse pretege oklepa svojega položaja, je po neuradnih informacijah Arhar na sobotni seji večkrat poudaril, da je v dobro banke takoj pripravljen odstopiti iz nadzornega sveta. Po prigovarjanju nekaterih preostalih nadzornikov naj bi Arhar odstopno izjavo nato sicer umaknil in privolil, da bo z odločitvijo o morebitnem odstopu počakal do izsledkov komisije.
Iskanje političnega ozadja in zmanjšanje pomena očitkov
Tudi sicer je Medja v zadnjih dveh dneh poskušal zmanjšati pomen postopka Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in težo očitanih kaznivih dejanj zlorabe notranjih informacij. Med drugim s tem, da je nova uprava NLB marsikomu »stopila na prste« ter da je NPU postopek začel na podlagi anonimne ovadbe. Toda od tem je treba opozoriti, da postopek proti Medji usmerja specializirano državno tožilstvo, odredbo za preiskavo pa je na podlagi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja izdal preiskovalni sodnik. Poleg tega gre med drugim za očitek kršitve enega od temeljnih zakonov, ki ureja delovanje finančnih trgov. Prav tako so v NPU vlogo Skupine Unicredit pri prevzemu Mercatorja začeli preiskovati že pred več kot letom dni, torej krepko prej, preden je Medja postal član nazornega sveta in kasneje predsednik uprave NLB. Ne nazadnje so nam v Mercatorju že marca lani uradno potrdili, da »so prejeli zahtevek NPU za posredovanje določenih podatkov na podlagi določil zakona o kazenskem postopku«. Že tedaj smo poročali, da v NPU sumijo, da je pri trgovanju z delnicami Mercatorja prišlo do kršitve zakona.
Čeprav sam zatrjuje, da so očitane nepravilnosti pri zadevi Mercator brez osnove, se je Medja v soboto kljub temu izločil iz vseh odločitev, povezanih s prodajo večinskega deleža Mercatorja Agrokorju. Toda ta odločitev je dejansko brezpredmetna, saj je Medja že podpisal kupo-prodajno pogodbo, prodajni postopek pa je z vidika prodajalcev končan. NLB namreč trenutno le še čaka, ali bo Agrokorju uspelo zbrati denar za prevzem Mercatorja in dobiti ustrezna soglasja varuhov konkurence, medtem ko sklenjene pogodbe ne more več spremeniti. Spomnimo, da je s podpisom pogodbe z Agrokorjem najbolj vztrajal in hitel prav Medja, ki pred podpisom dogovora ni imel niti toliko časa, da bi z vsebino pogodbe seznanil nadzornike NLB.
