Poraz s Francijo zagotovo močno boli. Kaj bi lahko dejali po porazu v četrtfinalu?

Težko je delati analize nekaj minut po takšnem porazu. Dve leti smo sanjali o zmagi v četrtfinalu na domačem evropskem prvenstvu. Francozi so bili boljši, to je treba odkrito povedati. Niso nam dovolili, da razvijemo svojo igro. V napadu smo imeli premalo idej, preveč smo bili statični. Francozi so to izkoriščali in polnili raketo. V obrambi pa smo v drugem polčasu prejeli preveč lahkih košev. Ko žogo pobiraš iz mrežice namesto iz obroča, je težko teči. V tem so bili boljši od nas.

V zadnjih petih minutah ste dali žogo v roke Goranu Dragiću in čakali, kaj bo naredil. So bila takšna navodila s klopi?

Dali smo žogo najboljšemu igralcu. Smo pa pri tem predolgo vztrajali in bili brez ideje. Pa s tem ne želim kriviti Gogija ali selektorja Maljkovića. Drugi bi se morali bolj gibati in ustvariti več prostora. Znašli smo se v položaju, ko smo zaostajali za deset točk, česar nismo bili vajeni. Prehitro smo se zatekli k individualnim akcijam, Francozi pa so le polnili raketo in izkoristili vsako najmanjšo napako, ki jih je bilo zaradi statične igre precej.

Ste si zmage preveč želeli in je bil zaradi tega pritisk enostavno prevelik?

Ne. Saj nismo bili zategnjeni v igri ali kaj podobnega. Počutili smo se v redu. Kako motivirani smo bili igralci, se nam je videlo v očeh pred tekmo in med njo. Toda enostavno nam niso dovolili, da bi prišli do svoje igre. Niso nam dovolili protinapadov, niso nam dovolili hitre, dinamične igre. Vse je bilo statično. V takem primeru smo le povprečna ekipa.

Veliko ste povedali o nasprotniku. Menite, da tudi vi niste imeli svojega dne?

Kaj pa vem. Saj smo nekaj zadeli. Izpod koša se nam je sicer nekaj žog nesrečno skotalilo iz obroča, Gogijevi meti nekajkrat po nesreči niso zadeli cilja, tudi Begić je imel nekaj lepih metov prek glave, ki niso želeli v koš. Morda je bilo tega v prvem polčasu malo preveč, a zaradi tega rezultat ni bil ogrožen. Enostavno se mi zdi, da je Francija odigrala tako dobro, da nas je uspela vreči iz našega udobja. Ko imamo ritem, znamo igrati, ko pa so nas vrgli iz ritma, se nismo znašli.

Kako se zdaj zbrati za dvoboj s Srbijo?

To je najtežje, verjemite mi. Po takem porazu nikomur ni lahko. Šele po tekmi sem zvedel, da igramo takoj prvi dvoboj ob pol treh.

V igri je še vedno svetovno prvenstvo.

Ravno zato motiv ostaja. A se je treba pobrati, kar bo sila težko. Lahko pa povem, da smo proti Franciji pustili na parketu vse, kar smo imeli. Smo razočarani, ta poraz pa bo dolgo bolel. Predvsem zaradi naših izjemnih navijačev in ljudi v Sloveniji. Meni bi bilo vseeno, kolajno bi vrgel po koncu med ljudi. To prvenstvo ni bilo zaradi mene, temveč ljudi v Sloveniji. Zato mi je izredno žal.

Gledalci so vam kljub porazu namenili aplavz. Kaj vam je to pomenilo?

Tega ne doživiš vsepovsod. Redko se kaj takega dogodi. To mi toliko pomeni... Težko govorim o tem. Igrati pred takimi navijači in izgubiti. Težko nam je.