V živo ste si ogledali nekaj tekem v Stožicah. Kaj ste opazili?

Ko govorimo o reprezentancah, moramo vedeti, da ekipe nimajo veliko časa za pripravo. Selektorji nimajo dovolj časa, da bi na načinu igre pustili svoj pečat. Precej bolj pomembna kot taktika sta odnos med igralci in motivacija.

Videli smo Francijo z velikimi imeni, ki ni igrala tako dobro, medtem ko je pri Sloveniji ravno obratno. To kaže na to, da francoski košarkarji niso tako zelo povezani, slovenski pa so?

Ne bi želel analizirati stvari, ki navzven niso vidne. Ne vem, kaj se dogaja v slačilnici. Ne vem, kaj se iz dneva v dan dogaja z ekipo. Ne bi bilo korektno, če bi ocenjeval nekaj, o čemer nimam podatkov.

Kaj bi lahko rekli o igri hrvaške reprezentance?

Na prvi tekmi proti Španiji je Hrvaška igrala s preveliko mero rešpekta. To je bil glavni razlog, da je bil razplet, kakršen je bil. Na tekmah, ki so sledile, niso igrali najbolje, nato pa so bili le še vse boljši.

Pa o slovenski?

Slovenska reprezentanca je pred svojo publiko zelo motivirana. Vidi se, da deluje kot ekipa. Uspeha si močno želijo. Zato dobro igrajo tudi proti ekipam, ki so po posameznih položajih v ekipi močnejše od njih. Slovenija je eden od kandidatov za kolajno.

Slovenski reprezentanti poudarjajo, kako sijajen ekipni duh imajo. Se to vidi na igrišču?

Se. Res je tudi, da je lahko ustvariti dobro vzdušje, ko gre ekipi dobro. Težje je ohraniti dobro vzdušje, ko gre moštvu slabo.

Blesti Goran Dragić. Kako ocenjujete njegove igre?

Goran Dragić je eden tistih igralcev, ki dominirajo na tem evropskem prvenstvu. Turnir je začel v zelo dobri formi. To evropsko prvenstvo ni prvo tekmovanje, na katerem je pokazal svojo kakovost, zato ni neznanka za nikogar.

Dobro igra tudi Goranov brat Zoran Dragić, ki v Malagi ni spadal med nosilce igre. Je to prvenstvo lahko napoved, da bi utegnil imeti pomembnejšo vlogo tudi v španski ligi?

On vedno igra na stotih odstotkih. Fizično je izjemno dober. Takšne igralce trenerji vedno potrebujejo v ekipi. Če popravi nekatere tehnične elemente, bo lahko napredoval na višjo raven. Kapaciteto za to ima.

Tudi za ligo NBA?

Ne sprašujte me o ligi NBA. Jaz nisem novinar in ne želim dajati odmevnih izjav. Delal sem kot skavt in se naučil, da sedanja liga NBA nima nobene zveze s tisto, v kateri sem igral sam. Da bi lahko govoril o tem, ali je nekdo sposoben igrati v NBA, moraš dovolj dobro poznati to ligo. Poleg tega je veliko odvisno od sreče, od tega, v katerem trenutku prideš v ekipo, ali dobiš priložnost za igro in podobno.

V Jugoplastiki vas je treniral sedanji selektor Slovenije Božidar Maljković. Po evropskem prvenstvu v Litvi pred dvema letoma je bil deležen številnih kritik. Nekateri so mu očitali, da ga je povozil čas.

Najprej razčistimo, kateri so ti ljudje.

Slovenski mediji in javnost.

Torej noben košarkarski stro-kovnjak?

Drži.

Potemtakem si mediji in javnost dovolijo obsojati delo nekoga na osnovi enega neuspeha. Po drugi strani ga danes dvigujete v nebo. Toda Božo Maljković je bil isti trener pred dvema letoma, kot je danes. Problem je, ker se v športu vse ocenjuje na podlagi zadnjega rezultata. Božo Maljković je tisočkrat pokazal, da je izvrsten trener. Ne želim prek medijev komentirati zadev, ki jih ne poznam dovolj podrobno. Če zgolj gledaš tekme s tribune, jaz kot košarkarski trener ne morem vedeti, kaj se dogaja v ekipi. Kaj šele ljudje, ki se nikoli niso ukvarjali s trenerskim poslom.

Kakšen trener je bil Maljković, ko sta bila z Jugoplastiko evropska prvaka?

V primerjavi s tistimi časi se je zelo spremenil, saj se je spremenila košarka. Spremenil se je psihološki profil igralcev. Zato se morajo spreminjati tudi trenerji. Če se ne, ne morejo ostati uspešni.

V kakšnem spominu vam je ostal?

Takrat je bil zelo delaven in zahteven. Veliko smo trenirali. To ni slabo, ampak dobro. Trdo delo se nam je izplačalo.

Ste z Maljkovićem in preostalimi člani tiste sijajne ekipe še vedno v kontaktu?

Seveda. Izmenjujemo si izkušnje in pomagamo drug drugemu. Dobro se razumem s Tonijem Kukočem, večkrat se slišim z Dinom Rađo in Velimirjem Perasovićem, Zoran Savić pa je moj agent. Prek telefona se pogovarjam z vsemi. Z nekaterimi večkrat, z drugimi manjkrat. Že zato, ker se večina še vedno ukvarja s košarko.

Kakšni so vaši načrti v prihodnji sezoni?

Čakam na nov klub.

Vam je všeč trenersko delo?

Pet let sem bil pomočnik, šele dve leti sem glavni trener, zato še ne morem govoriti o trenerski karieri. O njej lahko govori nekdo, ki se s tem ukvarja dlje časa. Jaz trenerske kariere nimam.

To pa je samokritika.

To je realnost.