»Na treningih je treba ogreti igralce, poskrbeti za bandaže in hidracijo košarkarjev, jim priskočiti na pomoč pri raztezanju...« seznam svojih zadolžitev našteva Gregor Zdolšek in doda, da je to pogosto zgolj del njegove jutranje rutine, saj je reprezentanca v času priprav nemalokrat opravila po dva treninga na dan. Polne roke dela ima sicer tudi popoldan, ko pridejo na vrsto masaže in terapije igralcev. Posledice napornega ritma priprav in tekmovanja tako ne občutijo le košarkarji, temveč tudi osebje.
»Pridejo obdobja, ko imamo tudi mi slabe dni in smo ali fizično ali psihično zelo izmučeni. Vseeno se da zdržati, saj igralci niso tako zahtevni in z njimi odlično sodelujemo,« poudari Zdolšek in pojasni, da mora za uspešno opravljanje svojega poklica dobro poznati igralce in njihovo osebnost, saj na podlagi tega precej lažje ugotovi, kaj igralec potrebuje in kdaj je bolje, da ga pustiš pri miru. »Od štaba do igralcev, vsak ima svoj ego. A vsi, s katerimi sodelujem in sem sodeloval, so super fantje z izjemnimi karakterji. Vselej je v moštvu prisotnega veliko smeha in do zdaj sem doživel le pozitivne stvari,« z nasmeškom na obrazu razlaga maser in zatrdi, da igralci ne mlatijo prazne slame, ko v en glas zatrjujejo, da je kemija v ekipi letos zares enkratna. »Vsem dvomljivcem, ki mislijo, da gre le za besedičenje igralcev, lahko zagotovim, da ni tako. Smo kot velika družina. Vzdušje je na vrhunski ravni in ni posameznika, ki bi izstopal.«
V vseh letih sodelovanja 33-letnika z reprezentanco se je nabralo tudi kar nekaj zanimivih in hudomušnih prigod, Zdolšku pa se je v spomin najbolj vtisnila tista, v kateri ima glavno vlogo prvi zvezdnik Slovenije Goran Dragić. »Morda mi bo Goran zameril, a leta 2006 smo bili na turnirju v Turčiji, Gogi pa je bil takrat, mislim, da celo prvič z ekipo. Na tekmi proti Turkom je sedel poleg mene, ko sta mu Nebojša Joksimović in Sani Bečirović nenadoma dejala, da ga v igro pošilja takratni selektor Aleš Pipan. Goran je seveda hitro vstal, stekel proti Pipanu, ta pa ga je le začudeno pogledal in si mislil, kaj ga je pičilo. Seveda je Goranu hitro postalo jasno, da sta ga soigralca potegnila za nos, a smo se na njegov račun vsi pošteno nasmejali.«
In četudi je Zdolšek zdaj polno zaseden, mu nekaj prostega časa le ostane. S člani osebja takrat najraje odigra partijo namiznega nogometa in se tako razbremeni nabranega stresa, če ima na voljo nekoliko več časa, pa ga z veseljem izkoristi za obisk bazena ali savne v hotelu.
