Angela Merkel se je 27. septembra 2009 v poznih večernih urah, ko se je vrnila s praznovanja zmage krščanske unije na parlamentarnih volitvah v hiši Konrada Adenauerja v središču Berlina, bržkone veselila zmage nad socialdemokrati in visokega odstotka volilnih glasov za nemške liberalce, ki so se ponujali kot vladni partner. Ta ji bo bolj udoben oproda, kot bi bili socialdemokrati, in z njim bo lažje izpolnila predvolilne obljube, s katerimi je prepričala volilce, da so ji zaupali kar 33,8 odstotka glasov, je bila prepričana takrat.
Nižji davki volilni bombonček
Volivcem so tedaj politični sopotniki vladajoče kanclerke obljubljali marsikaj. A kot ugotavlja nemški tednik Spiegel, tako kanclerka kot tudi krščanska unija, še manj pa liberalci, še zdaleč niso uresničili obljub, ki so jih dajali v predvolilnem boju. Nižji davki so bili ena izmed njih, tako tudi podaljšano obratovanje jedrskih elektrarn in stroga varčevalna politika. Ko kanclerka v teh dneh govori o preteklem vladnem obdobju, pove, da je bila to najbolj uspešna vlada po združitvi Nemčij, njej v prid govorijo dobra gospodarska situacija, nizko število brezposelnih in polne davčne blagajne.
Predvsem zahteve koalicijskih liberalcev so ostale v preteklem mandatu neuresničene. Velike davčne olajšave, ki jih je liberalcem uspelo izsiliti v koalicijsko pogodbo, so bile pozabljene po velikih izgubah krščanske unije na deželnih volitvah v Severnem Porenju - Vestfaliji, daljše obratovanje jedrskih elektrarn po katastrofi v japonski Fukušimi.
Milijon trajno brezposelnih
Tudi statistike o brezposelnih skrivajo mnogo javnosti neodkritega gorja. Že res, da je stopnja brezposelnosti v primerjavi z drugimi evropskimi državami nizka, vendar ministrici za delo Ursuli von der Leyen ni uspelo zmanjšati števila dolgotrajno brezposelnih, brez dela več let še vedno ostaja več kot milijon prebivalcev v Nemčiji. Vsak četrti zaposleni dela za plačilo, ki je nižje od 9,54 evra bruto na uro, 7,89 milijona ljudi je bilo leta 2011 netipično zaposlenih, kar v jeziku preprostih ljudi pomeni, da niso bili zaposleni za nedoločen čas s polnim delovnim časom in vsemi pripadajočimi socialnimi pravicami v paketu s potrebnimi zavarovanji.
Skoraj vsak drugi brezposelni, ki vendarle dobi delo, je po šestih mesecih zopet brez zaposlitve. Trg dela v Nemčiji trpi predvsem zaradi tega, ker ji ne uspe zaposliti ljudi, ki tudi v obdobju gospodarske rasti ostajajo brez možnosti zaposlitve.
»Poskrbeli bomo za to, da se delo naših državljanov splača, da jim od bruto dohodka ostane več neto dohodka v žepu,« je obljubljala vladajoča koalicija leta 2009, vendar zaradi političnih okoliščin koalicija z liberalci ni uspela uresničiti nič od obljubljenega. Podobno se je zgodilo tudi z gospodarsko politiko liberalcev. Za največji uspeh preteklega mandatnega obdobja štejejo, da so uspešno nasprotovali državni pomoči za družbo, ki bi prevzela zaposlene propadlega podjetja Schlecker. Kar sodi v stečaj, naj gre v stečaj, so tedaj uveljavili liberalci.
Vzrok za to, da je sedanja vlada le omejen čas lahko posvečala razmeram doma, tiči v tem, da je le slabe tri tedne po volitvah grška vlada priznala, da je v Bruselj poslala precej olepšana poročila o finančnem stanju v državi, in se je od tedaj pa do danes Merklova pretežno ukvarjala z reševanjem skupne evropska valute ter prepričevanjem evropskih partnerjev, da jo je mogoče rešiti le s strogim varčevanjem.
