Nadzorovana likvidacija dveh najmanjših bank v državi bo zavarovalnicam in pokojninskim družbam, v katerih za dodatno starostno pokojnino varčuje več kot pol milijona državljanov, prizadejala le manjši udarec. Čeprav upravljajo več milijard evrov premoženja in so bile kot take v preteklosti eni največjih kupcev državnih in podjetniških obveznic, bodo v prvem, najnižjem valu sanacije bančnega sistema utrpele kvečjemu slabih 20 milijonov evrov izgub.
»Agencija podrobno in redno spremlja naložbene portfelje zavarovalnic in pokojninskih družb. Na zadnji presečni datum, na katerega so bile dolžne poročati o strukturi naložbenega portfelja (30. junij 2013), je bilo naložb v podrejene obveznice Factor banke in Probanke za okoli 18 milijonov evrov, kar predstavlja le 0,25 odstotka vseh naložb zavarovalnic in pokojninskih družb,« je včeraj za Dnevnik povedala Maja Krumberger, namestnica direktorja Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Dodaja, da je likvidacija obeh bank obvladljiva. »V družbah, ki razpolagajo s temi vrednostnimi papirji, delež podrejenih obveznic v obe banki ne presega dveh odstotkov celotnega naložbenega portfelja posamezne zavarovalnice ali pokojninske družbe,« je pojasnila.
Koga bodo odpisi milijonskih naložb v očitno precej tvegane vrednostne papirje najbolj prizadeli, je težko oceniti, saj je lahko katera od zavarovalnic ali pokojninskih družb obveznice kupovala v zadnjem obdobju, ko je bila njihova vrednost na občutno nižjih ravneh od nominalne. So pa že včeraj iz skupine Sava Re, v katero ob pozavarovalnici spadata še Zavarovalnica Maribor (ZM) in Zavarovalnica Tilia, sporočili, da bodo imeli zaradi likvidacije obeh bank in s tem povezanih slabitev podrejenih finančnih instrumentov in delnic za skoraj pet milijonov evrov odhodkov. Še za nekaj več podrejenih obveznic imata Zavarovalnica Triglav in njena pokojninska družba Skupna, malo manj pa koprski Adriatic Slovenica (AS) in Prva osebna zavarovalnica. Med vidnejšimi lastniki podrejenih obveznic sta še Modra Zavarovalnica in Pokojninska družba A, ki pa je do njiju izpostavljena za manj kot dva milijona evrov.
Toda kaj bi se zgodilo, če bi se težave še poglobile, glede na to, da bilančni vsoti Factor banke in Probanke (obe okoli milijardo evrov) predstavljata le nekaj odstotkov celotnega bančnega sistema, ki znaša 49 milijard evrov? Bi bilo več milijard evrov premoženja zavarovancev, ki varčujejo v naložbenih zavarovanjih in za starostno pokojnino, varnih? Na AZN pomirjajo, da imajo zavarovalnice le zanemarljive deleže naložb v delnice bank, saj se te v večini nanašajo na sklenjene depozite. »V skladu s predpisi morajo zavarovalnice skrbeti za ustrezno razpršitev naložbenega portfelja. Tako na primer ni dovoljeno nalaganje več kot desetih odstotkov zavarovalno-tehničnih rezervacij v depozite pri posamezni banki, še strožje omejitve pa veljajo pri bolj tveganih naložbah,« so pojasnili v regulatorju zavarovalniškega trga.
Zaradi vse bolj turbulentnega dogajanja v bankah, ki jih pestijo rekordne slabitve in izgube, so očitno tudi v zavarovalnicah in pokojninskih družbah presodili, da bi bilo smiselno sredstva nalagati drugam. »V zadnjem letu smo naložbeno politiko spremenili na način, da smo prekinili ali bistveno omejili nalaganje depozitov v slovenske banke. Prav tako v tem času nismo kupovali slovenskih bančnih obveznic, ampak smo jih prodajali in jih tako nadomeščali z drugimi vrstami ustreznejših naložb,« so priznali v Modri zavarovalnici. Da preostale družbe prav tako bežijo iz bančnih naložb, ugotavljajo tudi na AZN, so se pa njihovi naložbeni portfelji počasi spremenili, in sicer v korist državnih vrednostnih papirjev.
