Prvotni predlog interventnega zakona je sicer predvideval 100 milijonov evrov dodatnega denarja za zdravstvo na letni ravni. Na željo koalicijskih strank so ga oklestili tako, da bi bil dvig prispevkov za samostojne podjetnike blažji, kot je sprva računal Gantar. A koalicija se ob nasprotovanju DL do jeseni ni uskladila, rekordni dolgovi bolnišnic pa so pripeljali do odločitve, da jih bodo kreditirali iz državne zakladnice.
Gantar sicer še vedno računa tudi na interventno zakonodajo, ki pa naj bi prinesla le 30 do 35 milijonov evrov. Prispevke naj bi po novem plačevali tudi od avtorskih pogodb in sejnin, poleg prispevkov iz dividend in najemnin pa bi iz ukrepov izvzeli tudi višje prispevke za samostojne podjetnike. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je včeraj ocenil, da poteza DL zdravstvu prinaša finančno nestabilnost in še večji pritisk na izvajalce (bolnišnice, zdravstvene domove in koncesionarje, op. p.). Pričakuje pa, da bo vsaj parlament kot celota »dovolj trezno odločal in rešil situacijo«.
Iz DL so sporočili, da po njihovem mnenju v slovenskem zdravstvu niz procesov poteka skrajno neučinkovito in bi morali prihranki izvirati predvsem iz optimizacije delovanja v sistemu, ne pa iz dolivanja dodatnega denarja v sistem. nk, sta
