»Že pred začetkom sezone smo si zastavili cilj – dve uvrstitvi v finale A in en v B na SP. Kljub številnim težavam med sezono ga nismo spreminjali, čeprav smo se zavedali, da zanj nimamo tako močne rezultatske osnove kot v preteklosti. No, lahko rečem, da je bil finale A realno dosegljiv predvsem za Špika, dvojni četverec naj bi bil na meji preboja med najboljšo šesterico, Hrvat pa za finale B,« je ocenil Miloš Janša, selektor slovenskih veslaških reprezentanc. Po nastopu treh posadk v Čungdžuju Janša odkrito priznava: »V Južni Koreji so bili slovenski dosežki pod povprečjem, a predvsem zaradi nepričakovane okoliščine – Špikove poškodbe. Če bi Špik lahko veslal in se uvrstil v finale A, bi bila ocena seveda povsem drugačna. Toda Špika nisem želel siliti v nastop. Njegov nastop bi mogoče celo bil možen, a je vprašanje, kakšno bi bilo tveganje in kakšne posledice.«
Povprečna starost dvojnega četverca (Matej Rojec, Grega Domanjko, Jernej Markovc in Gašper Fistravec) je le 22 let in pol, že med sezono pa je bilo veliko težav s kadrovsko zasedbo čolna. Domanjko in Markovc sta tako debitirala na članskem SP, poleg četverice pa je bil v Južni Koreji kot rezerva tudi Aleš Zupan, ki je pred tem zaradi vnetja zoba dokončno izpadel iz čolna. Zaradi zdravstvenih težav ter šolskih in službenih obveznosti je šlo za »leteče menjave« v hokejskem slogu, skupaj je v tej sezoni v dvojnem četvercu veslalo kar sedem fantov. Po črnem (a dokaj realnem) scenariju pa bo najstarejši in najizkušenejši Fistravec zaradi svojega nerešenega statusa po koncu študija – če ne bo dobil obljubljene službe v športni četi Slovenske vojske – kmalu končal kariero.
»Deveto mesto dvojnega četverca ni vrhunski dosežek, si pa fantje, čeprav se niso uvrstili v finale A, zaslužijo dobro oceno. Gre za perspektivno posadko, ki pa jo čaka garaško delo, če se želi prebiti med najboljšo šesterico. Ta je v tem trenutku zanjo še premočna, zato je finale B realnost. Kar pa ne pomeni, da je razlika do najboljših prevelika in nedosegljiva. Razplet v Južni Koreji je pokazal, da smo bili pred začetkom SP malce preveč nerealni in optimistični,« priznava Janša. V finalu B je imel dvojni četverec za cilj napad na vrh, Janša pa dodaja: »Tretje mesto ne pomeni, da so slabo veslali. Napadali so, a jih je oviral tudi močan nasprotni veter, kar je bila težava za našo lahko posadko. Še posebej jim čestitam za odlično predstavo v repasažu, ko so zmagali in šli v polfinale. Mislim, da ima ta posadka lepo prihodnost, čeprav pred SP ni na nobenem tekmovanju nastopila v taki zasedbi.«
Poškodba reber (stresna fraktura) je lahkemu skifistu Hrvatu pokvarila sklepni del priprav za Južno Korejo, v neolimpijski disciplini pa je po dveh dvanajstih mestih na zadnjih dveh SP tokrat končal v finalu C in tri mesta nižje. »Glede na to, da je imel Rajko v pripravljalnem obdobju težave s poškodbo, ki je do tekmovanja ni v celoti saniral in zaradi katere je bil sploh vprašljiv njegov nastop v Čungdžuju, je dobro opravil svoje delo. Če ne bi imel zdravstvenih težav, sem prepričan, da bi bil zrel za finale B, za uvrstitev med dvanajst najboljših na svetu, kar je bil tudi cilj,« je poudaril Janša.
