Sirski predsednik Bašar Al Asad je včeraj ponovil, da bo kakršno koli zahodno vojaško posredovanje proti njegovemu režimu samo okrepilo odločen odgovor. V Damasku pa po poročanju dopisnika britanskega BBC kljub napovedi skorajšnje mednarodne ali vsaj ameriške akcije ni opaziti posebne zaskrbljenosti. Vladni uradi normalno delujejo na svojih običajnih lokacijah, prebivalci pa se predajajo dnevni rutini. Preskrba z osnovnimi prehrambnimi izdelki je zagotovljena, čeprav so si sprva ljudje kopičili zaloge, a so nato prenehali, verjetno tudi zaradi posledičnega dviga cen. Ker je turistični vrvež v sirskem glavnem mestu zamrl že z izbruhom krize, hotele zdaj polnijo tuji novinarji in predstavniki mednarodnih organizacij, prodajalci na znameniti tržnici Hamadijeh pa brez dela posedajo in gledajo televizijo ter se ne želijo opredeljevati glede zadnjih dogodkov na obrobju mesta, o katerih tako ni pravih domačih poročil.
Poročilo inšpektorjev konec tedna
Inšpektorji ZN, ki so jim v začetku tega tedna sirske oblasti vendarle dovolile preiskavo navedb o kemičnem napadu na obrobju Damaska 21. avgusta letos, naj bi Sirijo zapustile jutri zjutraj in predale poročilo generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu. Ta je včeraj na Dunaju povedal, da se je medtem pogovarjal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki je vse bolj prepričan, da je napad s kemičnim orožjem izvedel sirski režim. »Izrazil sem svojo iskreno željo, da bi tej preiskovalni ekipi morali omogočiti, da nadaljuje delo v skladu s pooblastilom držav članic, a tudi, da je treba dati miru in diplomaciji možnost ter priložnost,« je dejal Ban in posvaril pred vojaškim posredovanjem v Siriji, za katero si ob nasprotovanju Rusije in Kitajske v VS ZN prizadevajo preostale tri stalne članice – ZDA, Velika Britanija in Francija. Odločen je bil, da morajo krivci za uporabo kemičnega orožja odgovarjati, a je hkrati poudaril, da morata dobiti priložnost diplomacija in mir.
V Londonu, kjer je sirska kriza predčasno končala vladne in parlamentarne počitnice, je včeraj potekala razgreta razprava poslancev o nadaljnjem ravnanju. Premier David Cameron jim je dejal, da je prepričan, da za nedavnim kemičnim napadom stoji sirski režim, a priznal, da o tem »ni stoodstotne gotovosti«. Ponovil je, da cilj posredovanja v Siriji ni zamenjava režima in da gre zgolj za odziv na vojni zločin, storjen s prepovedanim orožjem. Razprava se je razpotegnila v večerne ure, prežeta je bila tudi z zavajanji ob posredovanjih v Afganistanu in Iraku, za končno odločitev o neposredni britanski udeležbi v morebitni vojaški akciji pa bo potrebno vsaj še eno parlamentarno glasovanje. Kljub temu je Velika Britanija v svojo bazo Akrotiri na Cipru poslala šest reaktivnih letal RAF typhoon, potezo pa upravičila z zaščito britanskih interesov v luči zaostrovanja napetosti v zvezi s Sirijo. Britansko obrambno ministrstvo je namreč ob tem zagotovilo, da letala ne bodo sodelovala v nobeni neposredni vojaški akciji proti Siriji.
Cameron (še) ni prepričal poslancev
Opozicijski laburisti so včeraj kljub temu pozvali k večji vlogi Združenih narodov, preden bi bila odobrena kakršna koli vojaška akcija. Njihov vodja Ed Miliband je poudaril, da Velika Britanija ne bi smela slediti vsiljenemu urniku, in vlado pozval, naj sledi njihovim predlogom o Siriji, ki zajemajo serijo pogojev za dejansko vojaško posredovanje. S tem so si laburisti zaslužili Cameronovo obtožbo, da se ne zavedajo resnosti položaja v tej bližnjevzhodni državi in da zanemarjajo režimsko odgovornost za napad s kemičnim orožjem. Britanska vlada je namreč zahtevo po posredovanju podkrepila prav s pravnim mnenjem generalnega državnega tožilca, ki navaja, da bi bilo vojaško posredovanje brez mandata varnostnega sveta ZN zakonito, ker obstajajo prepričljivi dokazi o uporabi kemičnega orožja in brez uporabe sile ni mogoče obvarovati življenj nedolžnega prebivalstva.
Medtem ko se britanska vlada s poslanskimi dilemami obotavlja glede posredovanja v Siriji, pa so ZDA zatrdile, da so pripravljene tudi same posredovati v Siriji. Tiskovna predstavnica State Departmenta Marie Harf je dejala, da ZDA ne potrebujejo nobene podpore svetovne organizacije, na katero se sklicuje London, ker je položaj tako resen, da »ameriškega odgovora ne more zadrževati nenehna trma Rusije v ZN«. Slednja je že napovedala, da bo z vetom nasprotovala vojaški akciji, hkrati pa je v Sredozemlje poslala svoje vojaške ladje.
V zvezi s sirsko krizo se je oglasil tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Dejal je, da Slovenija obžaluje, da se ne najde politična rešitev krize, in spomnil na slovensko stališče, da naj se najde politična rešitev v okviru VS ZN, ki pa je, kot vidimo, ni. V skladu s tem Slovenija obžaluje, če bi prišlo do vojaškega posredovanja v Siriji, je poudaril Erjavec.
