Družinskemu podjetju Živex iz Volčje Drage, ki se ukvarja s prodajo gradbenega materiala in opreme za vrt, grozi stečaj. Tega zahteva Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je z okoli 110.000 evrov terjatev med manjšimi bankami upnicami podjetja. NLB je, kot kaže, najbolj zmotil predlog vodstva podjetja, da pri odpisu poleg nezavarovanih upnikov sodelujejo tudi banke kot ločitvene upnice.
Lastnik in direktor podjetja Vilijem Žižmond o predlogu NLB ni želel govoriti. »Trudimo se in delamo vse, da bi rešili podjetje in delovna mesta,« je dejal Žižmond in dodal, da je prezgodaj za pogovore o usodi podjetja. Dejal je le, da se je podjetje znašlo v težavah zaradi krize, nekaj pa so z napačnimi poslovnimi odločitvami prispevali tudi sami. Živex je v preteklih letih namreč močno širil svojo prodajno mrežo. Od konca minulega leta do 1. julija se je število zaposlenih zmanjšalo s 87 na 56, povprečni stroški poslovanja pa so letos glede na lani nižji za 41 odstotkov. V prvih sedmih mesecih so v Živexu sicer ustvarili 3,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 760.000 evrov izgube. Julija so ustvarili dobrih 145.000 evrov čistega dobička.
Podjetje dolguje po načrtu finančnega prestrukturiranja skupno 11,9 milijona evrov, več kot sedem milijonov evrov od tega bankam. Največja upnica med njimi je NKBM s 6,4 milijona evrov terjatev, s 560.000 evrov sledi Abanka, poleg NLB pa dolgujejo okoli 100.000 evrov še Deželni banki Slovenije (DBS). V Živexu so predvideli reprogram posojil, v skladu s katerim bi 30 odstotkov terjatev bank odpisali, kot rok vračila pa so določili osem let in obrestno mero 7,5 odstotka. Z upoštevanjem odpisa, za katerega se z bankami še niso dogovorili, bi terjatve bank znižali na slabih pet milijonov evrov. »Nedopustno,« odgovarjajo na predlog znižanja terjatev v NLB in opozarjajo na zmanjševanje dolžnikovega premoženja pred začetkom prisilne poravnave (posojila lastniku, posojila odvisnim družbam v tujini, v katere je odtekal denar). V NLB so prepričani, da obstaja utemeljen sum, da bo dolžnik tudi v prihodnje zmanjševal premoženje, iz katerega so lahko poplačani upniki, in da bodo ti v primeru prisilne poravnave poplačani manj kot v primeru stečaja, »ko dolžnik ne bi mogel več razpolagati s svojim premoženjem«. Upraviteljica Majda Šantl je kot zavarovanje terjatve priznala zgolj 1,84 milijona evrov, in sicer dobrih pol milijona Abanki, nekaj več kot 100.000 evrov pa NLB banki. Za posojilo NKBM so jamčili lastniki družbe in banka poroke že terja za plačilo.
Nezavarovanim upnikom dolguje Živex 4,1 milijona evrov, največ, nekaj manj kot 900.000 evrov, Dursu. Slednji ima še za 147.000 evrov prednostnih terjatev in del teh je Durs terjal z izvršbo. Durs terja plačilo prispevkov za marec, april in polovico maja pred začetkom prisilne poravnave v skupni višini 75.000 evrov. In medtem ko v Živexu poudarjajo, da insolvenčna zakonodaja ne dovoljuje izvršb v prisilni poravnavi za terjatve, nastale pred začetkom postopka, na Dursu zatrjujejo, da začetek postopka na prednostne terjatve, kamor sodijo prispevki za zaposlene, nima vpliva. Ob tem sicer velja izpostaviti, da bi po takšni razlagi izvršbe lahko vlagali vsi imetniki prednostnih terjatev – med njimi pa so zagotovo najpomembnejši zaposleni, saj sodijo med prednostne terjatve tudi plače. V stečaju na primer se prednostne terjatve poplačajo po stroških stečajnega postopka, in to vse v enakem deležu. V Živexu so se na odločbo Dursa pritožili, sredstva za plačilo prispevkov pa do sprejetja končne odločbe deponirali pri pristojnem sodišču.
