V veliki dvorani kongresnega centra Brdo se je bleščalo v soju žarometov in fotografskih bliskavic. Pisal se je oktober 2011. Državo, ki je počasi polzela v novo recesijo, so čakale volitve, na vrh gospodarstva pa so se prišli pokazat politiki vseh barv. »Potrebujemo nov gospodarski zagon, naložbe in bančna posojila. Država naj se dodatno zadolži za eno milijardo evrov in ta sredstva prek bank da v gospodarstvo,« je z govorniškega odra sporočal prvi mož KolektorGroup in skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Stojan Petrič.
Danes dopoldne naj bi GZS skupaj z drugimi delodajalskimi in menedžerskimi združenji spet predstavila nov predlog »ukrepov za povečanje konkurenčnosti in gospodarsko rast«. Skoraj dve leti po vrhu na Brdu se je v državi hkrati spremenilo veliko (gospodarski kazalci se ves ta čas slabšajo) in – nič. Od takrat je na oblasti že tretja vlada (tej zadnji kot predsednik sveta za gospodarstvo svetuje tudi Petrič), Sloveniji pa za letos ponovno napovedujejo tokrat okrog 2,5-odstotni padec BDP. Bolj ali manj isto ploščo vrtijo tudi predstavniki gospodarstva. Čeprav pogosto neuslišani, ostaja vtis, da so radi na »varni« strani in da tudi zato z inflacijo predlogov žal večkrat prihajajo v protislovja.
Še leta 2011, v zadnjih izdihljajih vlade Boruta Pahorja, so tako predstavniki gospodarstva rešitev krize videli v državno financiranem keynesianizmu: v neposrednem kreditiranju gospodarstva, javnih delih za zagon gradbeništva, naložbah, zviševanjem DDV za dve odstotni točki, obdavčitvi premoženja... O radikalnejših varčevalnih ukrepih – če odštejemo predlog o petinskem zmanjšanju stroškov javne uprave v prihodnjih štirih letih – takrat še ni bilo sledu.
To se je spremenilo že nekaj mesecev kasneje, ko je na čelo vlade prišel Janez Janša. Že marca 2012 so tako na GZS pozdravili nabor »ukrepov odrekanja« za nižanje socialnih standardov, dvig splošne investicijske olajšave in postopno znižanje davka na dohodek. Pri tem so jasno poudarili, da so nujni tudi ukrepi za zagon gospodarstva in da bi moral rebalans proračuna denar usmeriti v razvoj, investicijske spodbude in internacionalizacijo podjetij. Ideje o dvigu DDV so že začeli označevati za »gašenje požara z bencinom«. A če so bili na zbornici sprva razmeroma skeptični do pretiranega zategovanja pasu, so konec lanskega leta že menili, da je varčevanje premalo odločno in celo »premalo razvojno usmerjeno«. Če odštejemo pozive k sanaciji bančnega sistema, se je ost v 63 ukrepih, ki jih je podprlo 700 gospodarstvenikov, takrat že usmerila v »pravno državo«, razbremenitev gospodarstva, spodbujanje tujih naložb in podporo izvozu.
Kisik za gospodarstvo
Nov paket ukrepov pod delovnim imenom »Kisik za gospodarstvo« zdaj na prvo mesto poleg davčne razbremenitve gospodarstva postavlja tudi »davčno kulturo«. Kako je to mogoče ob dejstvu, da so denimo prav predlagatelji najbolj nasprotovali javni objavi seznama davčnih dolžnikov, ki je po oceni Dursa prispeval k dvigu te iste davčne kulture? »Ne mešati hrušk in jabolk. Gre za meglo, ki jo je spustila država zgolj za dajanje vtisa, da nekaj dela. Nekatera podjetja bodo zato, ker so na seznamu, še težje vračala davek,« je včeraj dejal sogovornik blizu GZS. Tam precej ohlapno napisanih ukrepov včeraj uradno niso želeli podrobneje razkrivati, ker da se mora z njimi prej seznaniti še vlada, a nekaj jih kljub temu objavljamo.
Kako si torej davčno razbremenitev in kulturo predstavljajo v GZS, obrtno-podjetniški zbornici, trgovinski zbornici, združenju delodajalcev, združenju delodajalcev obrti in podjetnikov ter Združenju manager? Kot so zapisali, je zdajšnjo raven obdavčitve treba opredeliti kot najvišjo mogočo. Iz tega gre sklepati, da bodo delodajalske in menedžerske organizacije ostro nasprotovale morebitni uvedbi kriznega davka, ki jo še vedno dopušča finančni minister Uroš Čufer. Zahteve po zmanjšanju javnega sektorja so v novem paketu nadomestili z mehkejšo zahtevo po »racionalnejšem upravljanju javnega sektorja«. Ob »ugotavljanju nedoslednosti med premoženjem in prijavljenimi prihodki« poseben poudarek dajejo »boju proti sivi ekonomiji«. Kako, ni najbolj jasno, pri čemer velja spomniti na stališče gospodarstvenikov, da je obseg sive ekonomije premosorazmeren z naraščanjem davčnih bremen.
Zagon razvoja in konkurenčnosti
Kateri so ostali »stebri« ukrepov, ki jih tokrat predlaga gospodarstvo? Poudarek je spet dalo zagonu razvoja in konkurenčnosti. Podrobnejši nabor kaže, da so v GZS očitno dokončno obupali nad »keynesianstvom« države. Namesto milijardnih vložkov zdaj zahtevajo »le« sprostitev investicij in sredstev EU, glavni poudarek pa ponovno dajejo odpravi birokratskih ovir, privabljanju tujih naložb in podpori izvozu. Med »strukturnimi reformami« so na prvo mesto nekoliko presenetljivo dali optimiziranje delovanja zdravstvenega sistema, pred »poglobljeno reformo trga dela« pa so umestili še reformo sodstva. Za razliko od prvotnih napovedih nekaterih predstavnikov vlade o reševanju večjega števila podjetij predstavniki gospodarstva po novem menijo, da si gospodarski bolniki državno pomoč zaslužijo zgolj ob načrtu prestrukturiranja. In še: pri sistemski razdolžitvi podjetij večji poudarek kot hitrosti – spet nekoliko presenetljivo – dajejo preglednosti.
Predlagatelji ukrepov bodo uradna pojasnila dali danes. Med drugim tudi o tem, zakaj je sanacija bančnega sistema vsaj na prvi pogled šele na zadnjem, četrtem mestu med predlaganimi ukrepi. In ali so delodajalske organizacije z iskanjem skupnega imenovalca ukrepe morda oklestile na raven splošnih resnic, ki bi jih lahko vlada prav zaradi njihove ohlapnosti spet prelahkotno prezrla.
