V nogometu je mogoče kupiti (skoraj) vse. A čisto vsega vendarle ne. To je spoznal Roman Abramovič, ko je prišel k Chelseaju, pa tudi bogati lastniki Manchester Cityja z bližnjega vzhoda. Angleška velikana sta sicer uspešna, a jima na vrh ni uspelo priti čez noč. V nogometu imajo resda glavno besedo milijoni, a vedno se ni mogoče zanašati le na njih, kajti na igrišču za žogo še vedno tečejo ljudje, ne roboti, ki bi jih lahko povsem hladno rangirali glede na to, koliko denarja je bilo vloženega v njih.
Še veliko bolj očiten primer kluba, v katerem se matematika v dolarski merski enoti ni izšla po načrtih, je Anži Mahačkala. Klub iz Dagestana je imel pod vodstvom Sulejmana Kerimova, 19. najbogatejšega Rusa, megalomanske načrte. Denar ni bil zanj nikdar problem. Z astronomskimi ponudbami je skušal na glavo obrniti nogometni trg. To mu je do neke mere uspelo, a ne povsem. Razlog za to je predvsem geografska lega kluba in politične razmere v Dagestanu. Kljub temu je Karimovu, ki naj bi pod palcem čuval okoli sedem milijard evrov premoženja, uspelo v klub zvabiti nekatere velike zvezdnike. Samuel Eto'o je največja in je z 20 milijoni evrov na leto najbolje plačan nogometaš na svetu. Karimov je v klub pripeljal tudi Williana iz Šahtjorja, nekdanjega člana Reala Lassana Diarraja, Jurija Žirkova, nekdanjega nogometaša Chelseaja, ter še mnogo zvezdnikov.
Pred to sezono je nakupe še stopnjeval. Za rusko javnost je bil najbolj razvpit prestop Igorja Denisova iz Zenita, ki ga imajo v Rusiji za najboljšega defenzivnega vezista, ekipo pa je vodil sloviti Nizozemec Guus Hiddink, na katerega ima slovenski nogomet čudovite spomine iz leta 2009. To je bila napoved, da bo Anži znova poskušal skočiti na vrh, kar mu še ni uspelo. V minuli sezoni je namreč zasedel tretje mesto v ruskem prvenstvu in zmagal v finalu pokala. Toda že po štirih krogih nove sezone, ko je Anži še brez zmage, so se načrti sesuli, Hiddinka pa že nekaj časa ni več na klopi. Karimov je sporočil, da bo močno zmanjšal proračun in razprodal ekipo. Za to naj bi do zdaj porabil 150 milijonov evrov na leto, odslej naj bi proračun znašal le še 50 milijonov, klub pa naj bi se usmeril v delo z mladimi. Zgodba spominja na Interblock in Joca Pečečnika, ki je najprej na veliko zapravljal, nato pa se je naslonil na mlade. Obstaja le ena malenkostna razlika: v količini denarja, seveda.
In kakšen je razlog, da Karimov umika svoje milijone? Uraden se sliši kot slaba šala. Menda naj bi se skrival v zdravstvenih težavah lastnika kluba – zaradi neuspehov naj bi preveč sekiral in se bal, da psihično tega ne bo več prenesel. Precej bolj verjetno je, da so težave povezane s financami. Kerimov je izgubil precej denarja. Potem ko ga je zapustil beloruski poslovni partner, so delnice njegovega podjetja Uralkali, ki se ukvarja s kalijem, v le enem dnevu na borzi padle za 20 odstotkov vrednosti, kar je Karimova stalo okoli 280 milijonov evrov. Verjetno je to precej bolj vplivalo na njegovo počutje. Morda pa še bolj to, da metanje dolarjev v zrak za zdaj ni prineslo želenega rezultata. Pa da Uefa zaradi varnostnih razlogov Anžiju ne dovoli igrati na novem stadionu v Dagestanu in da ekipa živi in trenira v Moskvi ter se le za tekme z enim ali dvema privatnima letaloma vozi v Dagestan.
Sicer pa je klub vseskozi doživljal pretrese. Nazadnje je počilo v slačilnici, kar naj bi bil tudi eden od možnih razlogov za velike spremembe. Na eni strani so se znašli domači igralci pod vodstvom Denisova, na drugi tuji, na čelu katerih je Eto'o. Karimov naj bi bil na Kamerunčevi strani, saj sta si precej blizu. Da je temu tako, je mogoče sklepati tudi iz potez vodstva kluba. Prvi na seznamu za odhod je namreč Denisov, čeprav je v klub prišel šele pred nekaj tedni, odhajata pa tudi Žirkov in obetavni napadalec Aleksandr Kokorin. Vsi trije so na poti k moskovskemu Dinamu. Na enem od treningov sta se v spor zapletla Denisov in Diarra, zgodba pa se je končala z odhodom tujih nogometašev z igrišča.
Zgodb o zdrahah v Anžiju je precej, eden od poznavalec mednarodnega nogometa Michael Yokin pa je prepričan, da je za razprtije v slačilnici kriv Denisov. »Kerimov je v težave zašel, potem ko je v klub prišel Denisov. Vse krivde ni mogoče zvaliti na ramena enega igralca, toda potem ko je uničil slačilnico pri Zenitu, je enako storil tudi pri Anžiju,« je zapisal na svojem blogu. A to je le ena od verzij nenavadnih dogodkov v misterioznem klubu.
