V Dnevniku smo predvčerajšnjim opozorili, da po šestih desetletjih glasbe Avsenikov brata Vilko in Slavko nikdar nista prejela kakšne odmevne kulturne nagrade. Odzval se je predsednik Zveze društev generala Maistra mag. Milan Lovrenčič in pojasnil, kako so dosedanje pobude naletele na molk tistih, ki podeljujejo nagrade v naši kulturi, ter dodal, da tega ne more razumeti.
Nikoli nista silila v ospredje
Zveza društev povezuje 19 društev po vsej Sloveniji, naš sogovornik pa vidi v delovanju bratov Avsenik zlasti velik prispevek k širitvi slovenske besede, glasbe, kulture: »Nezaslišano je, da na naš predlog leta 2011, da se bratoma Avsenik podeli Prešernova nagrada, nismo dobili niti odgovora. Predlogu so se pridružile gorenjske občine, zanesljivo pa bi anketa o tem dala jasen rezultat, da si Avseniki zaslužijo nagrado za svojo glasbo. Žal pa vse, kar so dosegli doma in po svetu, ne zadošča. Govoril sem s predsednikom SAZU in predsednikom države, oba sta mi izrazila svojo osebno podporo in strinjanje, letos bomo predlog ponovno vložili. Nočem primerjati njunega dela s tistimi, ki so nagrade že prejeli, a mi je popolnoma jasno, da je kriterije vedno mogoče upoštevati tako, da koga izločiš. Nas so brez pojasnila.« Ivan Sivec je magister po izobrazbi, pisatelj, novinar in poznavalec Avsenikov in fenomena v evropski glasbi. »Ne gre za nič drugega kot ustvarjalnost. Za izumiteljstvo v glasbi, za izvirnost. Pet inštrumentov, ki so jih sestavili, prej v glasbi ni igralo skupaj! Tisoč skladb in 32 milijonov prodanih plošč je ena plat, druga pa je nesporna ustvarjalnost, ki pri nas ne dobi nobenega priznanja. Za nagrade, ki jih delijo z velikim pompom, se nekateri predlagajo kar sami, Vilko in Slavko pa se nikdar nista silila v ospredje, terjala takega odziva kulturne elite za svoje delo,« je dejal avtor magistrske naloge, ki obravnava prav Avsenike.
Zadnja zavrnitev leta 2011
Letos bo konec avgusta v Begunjah festival ob 60-letnici glasbe Vilka in Slavka Avsenika. Skladba Na Golici je najbolj predvajana skladba na evropskih radijskih postajah po drugi svetovni vojni. »Tega, kar so prinesli Avseniki kot glasbeni ustvarjalci v to zvrst, nočemo priznati. Namesto da bi ju ustrezno umestili v zgodovino slovenske ustvarjalnosti, ju prezremo,« pravi Ivan Sivec. Po neuradnih podatkih so bili predlogi za nagrado glasbi Avsenikov zavrnjeni že večkrat, nazadnje leta 2011. Letos se obeta oblikovanje novega predloga, ki bo morda povzročil vsaj tisto, česar smo ob slovenskih kulturnih nagradah vajeni: zavist, nasprotovanje, omalovaževanje. Nekaj je povsem gotovo – brata Avsenik se na to raven nista nikdar spustila. Dovolj jima je (bilo), da glasba sama govori zanju.
