Na ministrstvu za javno upravo so nam pojasnili, da so koncept vitkejše lokalne samouprave pripravili, zdaj čakajo, da ga ovrednoti ministrstvo za finance. Kako si je minister Gregor Virant stvar zamislil, koliko občin naj bi Slovenija imela v prihodnje, je še vedno neznanka. Tudi za dr. Staneta Vlaja, enega vodilnih strokovnjakov za lokalno samoupravo pri nas. »Že napovedi, da naj bi z združevanjem občin privarčevali dvesto milijonov evrov, kar so nato (Virant) znižali na deset milijonov, kaže na neresen pristop. Sicer pa se vsa stvar dela v tajnosti. Izračune menda pripravlja ministrstvo za finance, mrežo novih (večjih) občin pa služba vlade za lokalno samoupravo. Stroke ni zraven!« poudarja dr. Vlaj.
Lahko bi se ustavili pri številu 147
Mnogi dajejo za zgled Dansko, ki je število občin oklestila na 98. Franc Bogovič, poslanec, prvak SLS, še prej pa dolgoletni župan občine Krško, je bil v delegaciji državnega zbora, ki je pred leti obiskala Dansko, da se je na lastne oči prepričala, kako je ta država izpeljala reformo lokalne samouprave. Bogovič pravi, da tega niso storili čez noč in »tako rokovnjaško«, kot to skuša narediti Gregor Virant, ampak v treh fazah. Prva reforma lokalne samouprave na Danskem je bila po Bogovičevih besedah že leta 1848, ko so imeli 1700 občin, druga leta 1970, ko so jih zmanjšali na 235, tretja pa v letih od 2002 do 2006, ko so jih oklestili na vsega 98.
Ob osamosvojitvi leta 1991 je bila Slovenija razdeljena na 62 občin, leta 1994, odkar imamo v Sloveniji lokalno samoupravo, pa smo z zakonom ustanovili 147 občin. »Škoda je, da nismo ostali pri tem številu,« pravi Stane Vlaj. Leta 1998 je bilo ustanovljenih še 46 novih občin, leta 2006 jih je bilo že 210, danes pa 212. »Slovenija je vsekakor pretiravala z drobljenjem na (pre)majhne občine, zato je moj odgovor na vprašanje, ali je potrebno združevanje občin, pritrdilen, saj mnoge niso sposobne uresničevati niti nalog, ki jih določata ustava in zakonodaja, niti prostovoljnih nalog,« meni naš sogovornik.
»Rekli so: Rdeče občine je treba razbiti«
Bi dr. Vlaj kot kriterij za obstanek neke občine uporabil pet tisoč prebivalcev, kar naj bi bila že po veljavni zakonodaji spodnja meja za ustanovitev občine? »Treba je iti od primera do primera. Združiti vse občine z manj kot pet tisoč prebivalci je nestrokovno in povsem politično (populistično) stališče. Številne občine z manj kot pet tisoč prebivalci so učinkovite in jih ljudje sprejemajo za svoje. Takšne so na primer Šentrupert, Trzin, Preddvor, Bloke, Mirna...« odgovarja Vlaj in hkrati opozarja, da združevanje občin poteka tako kot njihovo ustanavljanje. To pomeni, da je ustavno obvezen (tretji odstavek 139. člena ustave) referendum, ki je posvetovalne narave.
Nekdanji ustavni sodnik in nekdanji predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan si želi, da bi bilo ponovno združevanje občin uresničljiv projekt, kajti: »Noro je, kaj smo naredili od osamosvojitve. Takrat smo imeli 62 občin, ki so krasno delovale. A je bil to ideološki problem. Rekli so, to so rdeče občine, treba jih je razbiti. Danes bi morali radikalno zarezati v število občin, kot to počno drugje v Evropi. Gre za stroške, za problem obvladovanja aparata. Ko smo svoj čas v državnem svetu odločali o zakonu o občinah, smo predlagali, naj državni zbor hkrati sprejme še zakon o pokrajinah. A se je mudilo in so le razbili občine, za pokrajine pa ni bilo ne volje ne časa. Duh je takrat ušel iz steklenice, razpasle so se demagogije, češ da so ljudje v posameznih občinah zatirani. Upam, da se bo ideja, da je potrebna racionalizacija javnih financ tudi na tem področju, uresničila. Vrnitev na 62 občin verjetno ni možna, dostojno bi pa bilo, če bi jih dali na polovico.«
Janko Veber, ki je bil vrsto let župan Kočevja, trenutno pa je predsednik državnega zbora, nad predlogom o krčenju števila občin ni pretirano navdušen, čeprav je to prva predlagala prav njegova stranka – Socialni demokrati (SD). Veber meni, da je to eno od zelo zahtevnih vprašanj. »Odkar sem predsednik državnega zbora, sem obiskal kar nekaj občin, praviloma takih, ki imajo manj kot pet tisoč prebivalcev. In za tistih sedem ljudi, ki opravljajo delo v teh majhnih občinah, bi težko rekel, da ne upravičijo svoje plače. Poleg tega je bil postopek ustanavljanja občin tak, da so se morali ljudje na referendumu opredeliti, ali so za njeno ustanovitev ali ne, zato je zelo zahtevno vprašanje, kako spremeniti njihovo odločitev. Menim, da lahko občine s svojimi naložbami in prizadevanji, da porabimo čim več evropskega denarja, ki je na voljo, veliko prispevajo h gospodarski rasti. In če bi naredili analizo, bi po moje pokazala, da so bile občine pri črpanju evropskega denarja uspešne, zato moramo njihov obstoj ocenjevati tudi z vidika omogočanja gospodarske rasti, ne le z vidika dodatnih stroškov zaradi novih občinskih uprav,« predlaga Veber.
