Niki Lauda je bil rojen leta 1949 na Dunaju v bogati poslovni družini, v kateri je bil deležen ustrezne vzgoje in šolanja. A kot prva črna ovca v družini in na veliko ogorčenje vseh je začel namesto poslov raje voziti avtomobile. Najprej je dirkal z malim minijem, potem pa je s časom presedlal v enosede dirkalnike. Solidno finančno zaledje je vedno manj zadostovalo za dober dirkalnik in dobro ekipo, Niki se je začel utapljati v dolgovih, a ni odnehal. Verjel je vase, prav samozavest pa je od nekdaj njegova vrlina. Veliki preboj mu je uspel leta 1974, ko je zanj dobro besedo pri Enzu Ferrariju zastavil zdaj že pokojni dirkač Clay Regazzoni. Ves trud je nagradil z dvema naslovoma prvaka za Ferrari in čudežnim preživetjem v gorečem razbitem dirkalniku. Ogenj je na njem pustil trajne posledice in mu pomagal do še ene njegove značilnosti: rdeče kapice, ki jo Avstrijec tudi spretno trži. A bolj kot to zgodovini ni ušla njegova izjava ob smrti dirkača Rogerja Williamsona na Nizozemskem, ko je gorel v dirkalniku, pomagati mu je hotel le en dirkač, David Purley, drugi pa so vozili mimo. Ko so Laudo vprašali, zakaj ni ustavil, je rekel, da je plačan za vožnjo, ne za parkiranje. In ko so ga nekaj let kasneje, ko so ga drugi dirkači izvlekli iz gorečega ferrarija, vprašali o tej izjavi, in da je imel srečo, da so bili drugi takrat plačani tudi za parkiranje, je premogel toliko poguma, da je dodal: »To je bila največja neumnost, kar sem jih kdaj izrekel v življenju.«
Po slovesu od formule 1 – z Enzom Ferrarijem se je razšel, ko je na zadnji dirki v dežju zapeljal v bokse, rekoč, da je prenevarno, prvak pa je postal James Hunt – se je poskusil kot lastnik letalske družbe, a mu posel ni šel od rok, zato se je vrnil v formulo 1. Uspelo mu je to, kar na primer Michaelu Schumacherju ni: znova je postal prvak. Po tej epizodi je čelado dokončno obesil na klin. A v formuli 1 je ostal. »Podgana«, kot ga imenujejo zaradi njegovih značilnih zob, je zdaj eden glavnih v ekipi Mercedes, ne zamudi pa nobene priložnosti, da za nemško televizijo pove kakšno pikro tudi na račun tekmecev, organizatorjev, pnevmatik in še česa. Zato še danes velja za človeka, ki pove veliko, se včasih zmoti, a to tudi prizna.
Zasebno v življenju ni imel sreče. S prvo ženo se je ločil, z njo ima dva sinova, eden je povprečen dirkač, drugi še bolj povprečen menedžer, pravih stikov z njima pa nima. Na starejša leta pa se je na novo poročil in kljub vsem zdravstvenim težavam – vmes je dobil novo ledvico od sedanje žene, kajti presajena bratova je odpovedala – dobil še dva otroka, dvojčka s 30 let mlajšo nekdanjo stevardeso v njegovi letalski družbi.
Na čelu ekipe Mercedes sicer nima odločilne vloge, je pa najbolj zaslužen, da za Nemce dirka Lewis Hamilton, ki deluje kot pravo poživilo za Nica Rosberga. Lauda je, kot sam pravi, šele na začetku reorganizacije ekipe, ki slovi kot hitra na kvalifikacijah, a še prepočasna na dirkah. Tudi zato ne čudi, da imajo pri prestižnem proizvajalcu vozil vse manjše potrpljenje, saj v formulo 1 vložijo veliko denarja, ki bi ga po mnenju nekaterih v upravnem odboru lahko bolj smotrno uporabili kje drugje. Pretkanega mačka Laudo je ameriška televizijska mreža ESPN uvrstila na 22. mesto med najboljšimi dirkači vseh časov, avstrijska pošta pa mu je leta 2005 celo namenila znamko.