Na vprašanje, če lahko danes reče, da je evro »na varnem«, je Merklova odgovorila, da je bilo njeno stališče vedno enako. Dolžniške krize v območju evra ni moč rešiti čez noč z nekim čarobnim ukrepom, temveč gre za dolgotrajen proces s številnimi koraki in ukrepi.
»Pri tem smo opravili že kar nekaj poti, a še vedno moramo rešiti precej problemov,« je dejala najmočnejša evropska političarka.
Merklova je za dpa ponovila svojo mantro, da morajo države za izhod iz krize najprej spraviti v red svoje javne finance, ob tem pa s pametnimi strukturnimi reformami okrepiti svojo konkurenčnost ter si tako zagotoviti vzdržen razvoj. »Visoki primanjkljaji so bili vendarle sprožilec krize,« je zatrdila.
»Vsaka država v Evropi se mora vprašati, s čim bo v prihodnje služila denar in zagotavljala blaginjo,« pravi kanclerka, ki zato poziva k premisleku o industrijskih in storitvenih panogah prihodnosti.
»Odgovor na to vprašanje in vzpostavitev pravih političnih okvirov za inovacije, konkurenčnost in usposabljanje mladih sta konkretni nalogi za številne države,« je prepričana Merklova. Ob tem je zagotovila, da njena stališča v postopku reševanja krize v evrskem območju ne bi bila nič drugačna, če bi bile nemške parlamentarne volitve leto prej ali pozneje.
Merklova se je v pogovoru za dpa dotaknila še zadnjih razkritij o tem, da je ameriška agencija za nacionalno varnost prisluškovala v evropskih uradih in veleposlaništvih nekaterih evropskih držav, tudi Nemčije.
Zatrdila je, da želi najprej ugotoviti, kakšne podatke so zbirali ameriški obveščevalni organi in o čem so poročali nazaj v centralo. Zagotovila je, da o tem potekajo intenzivni pogovori z ameriškimi predstavniki.
Z ameriškim predsednikom Barackom Obamo naj bi se tudi dogovorila za srečanje obveščevalnih organov in vladnih predstavnikov obeh držav prihodnji teden v Washingtonu. Na njem naj bi skušali podrobno razčistiti odprta vprašanja. Vse, kar bo moč razkriti javnosti, bomo tudi razkrili javnosti, je dejala.
