S predlogom rebalansa državnega proračuna za letošnje leto se je v delu, ki se nanaša na področje notranjih zadev, danes na nujni seji seznanil odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Kot je priznal tudi državni sekretar Boštjan Šefic, je številkam v rebalansu v tem delu morda nekoliko težje slediti zaradi prerazporeditev, ki sledijo spremembah v organizacijski strukturi ministrstev. Pri njihovem ministrstvu je tako na novo vključen javno upravni del, izločena pa služba za narodnosti.
Manjši obseg javnih naročil in investicij
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, se za njihov resor z rebalansom sredstva zmanjšujejo za približno deset milijonov evrov. Dodali so še, da je minister Gregor Virant že napovedal, da bodo ta izpad poskušali nadomeščati z manjšim obsegom javnih naročil in investicij, varčevanjem pri materialnih stroških, pri zaposlenih pa bo na podlagi podpisanega dogovora s sindikati manj sredstev za plače. Prav tako še vedno velja enoodstotno zmanjšanje števila zaposlenih na letni ravni.
Še naprej bodo, kot so že doslej, "maksimalno racionalizirali", je na odboru povzel Šefic. Tako so po njegovih besedah že od leta 2010 intenzivno izvajali varčevalne ukrepe na različnih nivojih in stroške znižali za približno tretjino. So pa zaradi tega morali v prihodnja leta zamakniti nekatere projekte.
Pri policiji, ki zavzema največji del njihovega proračuna, poskušajo zagotavljati izvajanja vseh zakonskih nalog, kar jim uspeva tudi zaradi prizadevnosti zaposlenih. Je pa Šefic pri tem izpostavil, da bo treba slediti tehnološkemu razvoju, sicer se lahko v nekem trenutku zgodi, da zagotavljanje vseh nalog ne bo več mogoče, predvsem na področju boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu.
Upravo želijo čim bolj približali državljanom
Jožef Horvat (NSi) je državnega sekretarja vprašal, ali se zmanjšujejo sredstva za financiranje projektov lokalnih skupnosti, in kako je s financiranjem t. i. romskih projektov.
Tudi Sonja Ramšak (SDS) je opozorila na bojazen nekaterih občin oz. županov, da nekaterih že načrtovalnih investicij ne bodo mogli izpeljati, ker se zmanjšujejo prihodki evropskih sredstev.
Renato Brunskole (PS) pa je med drugim zanimalo, ali je predvideno, da bi z racionalizacijo storitve javne uprave z določenih območij prenesli v večje centre.
Kot ji je odgovoril Šefic, sprememb v tem delu ne načrtujejo, vsa prizadevanja pa gredo v smeri, da bi upravo čim bolj približali državljanom in bi ti čim več stvari lahko opravili prek sodobnih informacijskih poti.
Pojasnil je, da področje narodnosti ne sodi več v okvir njihovega ministrstva, po njihovih podatkih pa se sredstva za romsko skupnost ne zmanjšujejo. Ko gre za področje lokalne samouprave, pa je v okviru njihovega ministrstva le del sredstev, ki zadeva medobčinske uprave. Je pa Marjetica Mahne s finančnega ministrstva zagotovila, da se za občine z rebalansom nič ne spreminja in povprečnina ostaja enaka.
Horvata je zanimalo tudi, ali se v rebalansu "kaj pozna" izjava ministra Viranta, da je v času, ko je treba stiskati in mladi ne pridejo do služb, skrajno nepravično, da trpiš v javnem sektorju nekoga, ki nič ne dela.
Po besedah Šefica je aktivnost ministra in tudi ministrstev nasploh usmerjena h strokovnosti in kakovosti izvajanja nalog in zato gre njegovo izjavo razumeti v kontekstu, "da bomo morali vsi, ki delamo znotraj državne uprave" naloge "maksimalno kakovostno opravljati". Tako kot na drugih področjih pa je treba poskrbeti, da bodo morali tisti, ki tega ne bodo izpolnjevali, svoje izzive iskati drugje.
Katarina Hočevar (DL) pa je menila, da je zmanjševanje sredstev po ministrstvih lažje zaradi dogovora, ki ga je minister Virant za področje plač sklenil s sindikati.
