Egiptovska vojska je sredi naraščajoče krize politikom včeraj sporočila, naj v 48 urah odgovorijo na zahteve protestnikov ali pa bo sama predstavila »načrt za prihodnost«. General Abdel Fatah Al Sisi je po televiziji dejal, da so bili nedeljski protesti proti predsedniku Mohamedu Mursiju izraz volje ljudstva, »kakršnemu še nismo bili priče«.

Protestniki, zbrani pred predsedniško palačo, so včeraj z aplavzom pozdravili precej dramatičen poseg vojske v politično dogajanje. Enako je storila glavna opozicijska Fronta narodne rešitve, ki želi vlado narodne enotnosti.

Vojska je ocenila, da bi nadaljevanje političnega razkola povečalo možnosti stopnjevanja nasilja. Dejala je tudi, da bo svoj program, če bo ta potreben, izvajala v sodelovanju z vsemi strankami in gibanji, tudi z mladimi, ne bo pa neposredno sodelovala v politiki.

Izjavo je mogoče razumeti kot pritisk na Mursija, naj s svojo Muslimansko bratovščino pristane na delitev oblasti z opozicijo, potem ko so bili v nedeljo v državi največji protesti v njeni zgodovini. Vojska je v nedeljo sprva sporočila, da bo branila demokracijo, kar si je vsaka stran razlagala po svoje – Mursi tako, da bo branila njega kot demokratično izvoljenega predsednika, protestniki pa, da bo ukrepala proti islamizaciji države, kar med drugim očitajo Mursiju. Njena včerajšnja napoved na to dilemo neposredno ne odgovarja in od politikov zahteva, da se sami dogovorijo za pot naprej. A njeno izpostavljanje tega, kako množični so protesti, in tega, da se bo v primeru izvajanja svojega programa pogovarjala tudi z mladimi, med katerimi je največ nasprotnikov predsednika, je očitno sporočilo Mursiju, naj pristane na delitev oblasti z opozicijo.

Poleg tega je vojska včeraj aretirala petnajst telesnih stražarjev enega ključnih mož Muslimanske bratovščine Kairata El Šaterja, ki je bil njen predsedniški kandidat pred Mursijem, preden ga je volilna komisija izločila. Aretirali so jih, ko je prišlo do streljanja med posredovanjem policije proti stražarjem, domnevno zaradi tega, ker naj bi nezakonito posedovali orožje.

Egiptovsko opozicijsko gibanje Tamarod je pred tem Mursiju postavilo rok, naj odstopi do danes do petih popoldan, sicer se državi obetajo državljanska nepokorščina in novi množični protesti. Politično krizo je zaostril še odstop petih neodvisnih ministrov, ki so po nedeljskih protestih sporočili, da odhajajo zaradi solidarnosti z zahtevami protestnikov.

Upad turizma in naložb, vrste daljše

Nedeljski shodi proti predsedniku so presegli tiste proti padlemu diktatorju Hosniju Mubaraku, ki ga je Mursi na predsedniškem položaju nasledil pred letom dni. V spremljajočem nasilju, med katerim so razdejali sedež Muslimanske bratovščine v Kairu, je v prestolnici in drugje umrlo šestnajst ljudi. Predstavniki Muslimanske bratovščine so napovedali morebitno oblikovanje »samoobrambnih odredov«, kakršne so imeli med revolucijo leta 2011.

Protestniki trdijo, da je Mursi ugrabil revolucijo, uzurpiral oblast v rokah svoje stranke in državo začel voditi po islamistično. Kritiki pa niso zgolj iz liberalnih struj oziroma tisti, ki so z oblasti metali Mubaraka. Proti predsedniku se obračajo tudi drugi, ki vse bolj čutijo primež zaostrenih gospodarskih razmer. Vrste za gorivo so vse daljše, pogostejši so izpadi elektrike, državo pesti inflacija. Egipt se zadolžuje po naraščajoči obrestni meri, upadli pa so turizem in tuje naložbe.

Mursi priznal napake, a ne odstopa

Mursi je priznal, da je zagrešil napake, in trdi, da je naklonjen dialogu z opozicijo. Njegov svetovalec je predstavil, kakšna bi bila mogoča pot naprej: izvedba parlamentarnih volitev, nacionalni dialog ali predčasne predsedniške volitve, kar zahteva opozicija.

Vendar Mursi pravi, da ta zadnja možnost, ki bi pomenila njegov odstop, ne pride v poštev, ker bi po njegovem s tem ogrozili demokracijo, saj bi odstop pomenil, da lahko ulica vrže vsakega demokratično izvoljenega voditelja. »Če zamenjamo nekoga, ki je bil izvoljen z ustavno legitimnostjo, potem se bodo našli ljudje, ki bodo nasprotovali tudi novemu predsedniku in bodo po tednu ali mesecu dni tudi od njega zahtevali, naj odstopi,« je v nedeljo dejal Mursi. ba, agencije