Minuli ponedeljek in torek je v večjih brazilskih mestih protestiralo več sto tisoč ljudi, večina mladih pripadnikov vseh slojev. Kronike v brazilskih medijih prikazujejo mlade protestnike, kako plešejo na strehi parlamenta v glavnem mestu Brasilia, kako je množica obkolila parlament v Rio de Janeiru, kako se reka ljudi vali proti palači Badeirantes, kjer je sedež parlamenta zvezne države Sao Paulo, in vzklika: »Hočemo spremeniti Brazilijo!« Tudi ulice v Belo Horizonte, Porto Alegre in drugih mestih je napolnilo tisoče protestnikov, med njimi jih je na stotine nosilo maske Anonymous, drugi so nosili transparente z mednarodnimi gesli kot »Smo med 99%«, »Prebudili smo se«, »Pridi tudi ti na cesto« in vzklikali slogane proti političnim strankam vseh barv.
V mestu Brasilia je množica ob inavguraciji nogometnega pokala konfederacije, ki je potekala minulo soboto na stadionu Mane Garrincha, prvič izžvižgala predsednico Dilmo Rousseff, medtem ko je zunaj stadiona divjal spopad med policijo in protestniki. Protesti in incidenti so se dogajali še v nedeljo pred stadionom Maracana v Rio de Janeiru, predvsem zaradi brutalnega posega vojaške policije. Čeprav so deželne vlade v sredo preklicale dvig cene vozovnic, so se protesti nadaljevali. Zvezna vlada je nanje odgovorila z namestitvijo posebnih enot specialcev v petih od šestih mest, kjer potekajo tekme za pokal konfederacije.
Skratka, v Braziliji vre. Česa podobnega ni ta država doživela vse od leta 1992, ko je stotisoče mladih zahtevalo odstop skorumpiranega predsednika države Fernanda Collora de Mella. Tokrat jim ne gre za rušenje vlade, marveč za to, da postavijo politično kasto pred dejstvo. Podražitev vozovnic za javni prevoz je bila le kaplja čez rob. Njihove zahteve so širše narave, od izboljšanja zdravstva, izobraževalnega sistema do ostalih javnih storitev. Med drugim zahtevajo spoštovanje pravic staroselcev in drugih družbenih manjšin ter zaščito Amazonskega pragozda. Protesti so uperjeni tudi proti korupciji ter prireditvi svetovnega nogometnega prvenstva in olimpijskih iger 2016, za kar je šlo več deset milijard dolarjev v gradnjo športne infrastrukture. Protestnikom se je pridružil celo nekdanji svetovno znani brazilski nogometaš Rivaldo (Rivaldo Vitor Borba Ferreira), meneč, da je »sramota vreči toliko denarja za svetovno prvenstvo in pri tem puščati bolnišnice in šole v takem stanju«. Aktivistka Rebeca Lerer pa pravi: »Zunaj Brazilije se govori, da je tukaj vse dobro, da je vse lepo in prav, toda težava je v tem, da ne rešujemo zgodovinskih problemov, kot je neenakost.«
Levičarska predsednica Rousseffova je v torek javno spregovorila, pri čemer protestnega gibanja ni grajala, temveč je pohvalila pogum mladih in dejala, da gre za resno opozorilo vladi na vseh ravneh (Brazilija je namreč zvezna država). Toda val protestov jo vseeno lahko odnese. »Ko vidiš proteste v Istanbulu, se vprašaš, kaj še čakamo,« je izjavil eden od protestnikov. Fotograf Rafael Vilela pa je povedal, da protestira zato, ker verjame, da je možen drugačen svet, in pripomnil: »Kdo ve, ali se bodo ljudje čez nekaj let spomnili, da se je vse skupaj začelo zaradi 20 centov.«
